Kako odprta znanost pomaga pri krepitvi prenosljivih spretnosti?

Foto: @zanilic (via Unsplash)

V Mladi akademiji smo prejšnji teden objavili poročilo Trg dela v Sloveniji za raziskovalce na začetku kariere (2010-2019), v katerem smo opozorili na povečanje brezposelnosti med raziskovalci na začetku kariere, saj trg ne uspe absorbirati povečanega števila doktorandov. Eno izmed priporočil za raziskovalce in institucije, ki smo jih podali v zaključku, se nanaša na krepitev prenosljivih spretnosti, ki lahko izboljšajo zaposljivost doktorandov tako znotraj kot izven akademije.

Prenosljive spretnosti so tiste, ki niso vezane samo na posamezno področje, ampak so splošne in se lahko uporabljajo na različnih področjih.

Tovrstne veščine lahko raziskovalci pridobijo tudi s prakticiranjem odprte znanosti, kar sem nakazala že v avgustovskem prispevku v rubriki #OdprimoZnanost, kjer sem pisala o poklicu skrbnika podatkov, ki raziskovalcem pomaga pri ravnanju s podatki, in napovedala moje sodelovanje v razpravi na to temo.

Septembra sem na dogodku EuroScience Open Forum 2020 v Trstu kot predstavnica Evropskega sveta doktorskih kandidatov in mladih raziskovalcev (Eurodoc) sodelovala v panelni razpravi, v kateri smo obranavali vprašanje, čigava odgovornost so prenosljive spretnosti raziskovalcev in kako lahko pri tem pomagajo odgovorno raziskovanje in inoviranje ter odprta znanost. – posnetek je bil po dogodku objavljen na spletu.

Moderator Brian Cahill, član upravnega odbora organizacije EuroScience, je kot iztočnico za razpravo pokazal matriko za ocenjevanje raziskovalnih karier z vidika odprte znanosti (Open Science Career Assesment Matrix), ki je predstavljena v poročilu delovne skupine Evropske komisije o nagradah in spodbudah v okviru odprte znanosti, ter Eurodocovo poročilo o prenosljivih spretnostih in kompetencah.

Matrika za ocenjevanje raziskovalnih karier z vidika odprte znanosti (Prilagojeno po tabeli v poročilu Evropske komisije o nagradah in spodbudah v okviru odprte znanosti)

Prva govorka je bila Teresa Fernández Zafra, produktni vodja v podjetju Gradeintech AB. Predstavila je svojo izkušnjo pridobivanja različnih veščin tekom doktorskega študija, tako trdih kot mehkih. Z delovanjem v študentski reviji in pri organizaciji znanstvenih dogodkov je pridobila mehke veščine, ki ji tudi danes koristijo pri delu, ki ga opravlja danes: projektno vodenje, delo z ljudmi, pridobivanje finančnih sredstev, izobraževanje.

Druga govorka je bila Katie Wheat, vodja oddelka v neprofitni organizaciji Vitae, ki se ukvarja s podporo poklicnemu razvoju raziskovalcev. Osredotočila se je predvsem na vidik odgovornega raziskovanja in inoviranja. Predstavila je rezultate raziskave, ki je pokazala, da se raziskovalci osebno čutijo visoko odgovorne za integriteto, manjka pa vidik kolektivne odgovornosti. Akterji na različnih nivojih bi morali skupaj delovati za spremembo raziskovalne kulture.

Sledila je moja predstavitev, v kateri sem opisala, kako so mi veščine ravnanja s podatki pridobljene tekom doktorskega usposabljanja pomagale na karierni poti, ki je vključevala tudi spremembo raziskovalnega področja. Na naslovno vprašanjem sem odgovorila, da bi morala biti prenosljive veščine deljena odgovornost med raziskovalci in institucijami, saj imajo od tega oboji koristi.

Naslednji govorec je bil Ivo Grigorov, koordinator projektne pisarne na Danski tehniški univerzi, ki je opozoril, da se doktorske šole prepočasi prilagajajo spremembam v raziskovalnem okolju in ne ponujajo ustreznih izobraževanj za študente. Posledično ima veliko študentov pomanjkanje prenosljivih spretnosti. Večina se jih osredotoča samo na objavljanje, kar ni dovolj za uspešno kariero.

Zadnji govorec je bil Manuel Gomez Herrero, referent za programe MSCA pri Evropski komisiji, ki je prikazal, kako odprta znanost postaja vse bolj vključena v evalvacijske kriterije evropskih projektov. V načrtu je, da bo to preseglo odprti dostop in vključevalo tudi odgovorno ravnanje s podatki v skladu z načeli FAIR. Na pomenu pa pridobivata tudi znanstvena komunikacija in vključevanje državljanov.

Sledila je diskusija z veliko zanimivimi vprašanji iz publike. Tema je vsekakor aktualna in v luči rezov v proračune za znanost, bo za doktorske študente še toliko bolj pomembno, da tekom usposabljanja pridobijo čim več prenosljivih spretnosti.

Ker je pomemben del tega procesa tudi odprta znanost, je dviganje zavednja o tej temi ena izmed ključnih dejavnosti tako Eurodoca kot Mlade akademije. S tem namenom je Eurodoc lani vzpostavil skupino ambasadorjev odprte znanosti, v Mladi akademiji pa smo letos že tretje leto zapored organizirali prireditev Odprta znanost.