Kako pripraviti načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki

koridor
Foto: Paul G via Unsplash.

Večina vprašanj, ki jih od raziskovalcev dobim glede ravnanja z raziskovalnimi podatki, se nanaša na pripravo načrta za ravnanje z raziskovalnimi podatki (angl. Data Management Plan, DMP). Kar ni presenetljivo, saj je to zaenkrat edina faza v življenjskem ciklu ravnanja z raziskovalnimi podatki, ki se je že znašla med zahtevami financerjev raziskav.

Načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki (NRRP) je formalen dokument, ki določa, kako bomo s podatki ravnali med raziskovalnim projektom in po njegovem zaključku.

Medtem ko se v nekaterih državah uporabljajo že dolgo, gre v večini okolij za razmeroma novo in še precej nepoznano zadevo, zato tokratno objavo v rubriki #OdprimoZnanost posvečam vprašanju, kako pripraviti NRRP.

“Načrti so brez vrednosti. Načrtovanje je neprecenlijvo.” (Winston Churchill)

Prvi nasvet raziskovalcem je, da NRRP ne delajte zaradi zahteve financerja, ampak zase, saj boste s pripravo načrta lahko predvideli vprašanja, s katerimi se boste srečali pri ravnanju z raziskovalnimi podatki in pravočasno poiskali rešitve zanje. Pripravo NRRP zato priporočam tudi v primeru, ko ni eksplicitne zahteve s strani financerja ali institucije.

O NRRP je smiselno razmišljati že v fazi priprave predloga projekta, saj je treba ravnanju s podatki nameniti določene vire in sredstva. Z navedbo NRRP med projektnimi rezultati v prvih mesecih, boste naredili tudi dober vtis na ocenjevalce projektnih predlogov.

Financerji včasih predpišejo določen format ali vsaj smernice, kako pripraviti NRRP (npr. smernice okvirnega programa Obzorje 2020). Na spletu lahko najdete orodja za pripravo NRRP, kot je na primer DMPonline, ki vsebuje predloge številnih financerjev in institucij. Če niste obvezani k določenemu formatu, lahko uporabite tisto, ki se vam zdi najbolj ustrezna. Za svoj podoktorski projekt sem na primer uporabila predlogo in kontrolni seznam Digitalnega kuratorskega centra (Digital Curration Centre, DCC) na Univerzi v Edinburgu.

Predloga DCC se začne z nekaj administrativnimi podatki o projektu, nato pa je razdeljena v sedem sklopov vprašanj:

  1. Katere podatke boste zbirali oziroma ustvarjali in kako?
  2. Katera dokumentacija in metapodatki (tj. podatki o podatkih) bodo spremljali podatke?
  3. Kako boste reševali etična in pravna vprašanja?
  4. Kako bodo podatki hranjeni ter kako bo tekom raziskovanja poskrbljeno za varnostne kopije, za dostop do podatkov in njihovo varnost?
  5. Kateri podatki se bodo hranili na dolgi rok?
  6. Kako se bodo podatki delili in ali obstajajo kakšne omejitve?
  7. Kdo bo odgovoren za ravnanje s podatki in kakšni viri oz. sredstva so potrebni za uresničitev načrta?

Konec januarja sem kot ambasadorka Združenja za raziskovalne podatke izvedla spletno delavnico o ravnanju z raziskovalnimi podatki (v angleščini), kjer sem večino predstavitve namenila ravno kontrolnemu seznamu DCC in obrazložila, kaj se navede v okviru vsakega od sedmih vprašanj.

Za smernice DCC obstaja tudi slovenski prevod (2016), ki so ga pripravili v Arhivu družboslovnih podatkov (ADP) na Fakulteti za družbene vede UL. Poleg tega na spletnih straneh ADP najdete tudi slovenski prevod nabora vprašanj (2019) iz spletnega učbenika Data Management Expert Guide, ki so ga pripravili v Konzorciju evropskih arhivov družboslovnih podatkov CESSDA.

Če želite o tej temi izvedeti še več, slovensko vozlišče združenja RDA, ki ga koordinira ADP, bo v sredo, 11. marca 2020, na Ministrstvu za izobraževanje, znanosti in šport organiziralo Delavnico o načrtih ravnanja z raziskovalnimi podatki. Program bo kmalu objavljen na njihovi spletni strani.