Pred dnevi sem se kot vabljena predavateljica udeležila delavnice Odprta znanost na Pravni fakulteti UL, ki sta jo organizirali Komisija za raziskovalno in razvojno delo UL ter nacionalna točka OpenAIRE-Advance. Kot ambasadorka Združenja za raziskovalne podatke RDA za tehniko – obnovljive materiale sem predstavljala v sekciji za Naravoslovje, tehniko, biotehniko in medicino.
Kljub aktualnosti teme in pestremu programu, o katerem je univerza obvestila več kot 5.000 svojih zaposlenih, je bila udeležba na dogodku razmeroma nizka. Delno verjetno zaradi nekaj drugih dogodkov za raziskovalce, ki so potekali v istem dnevu, delno pa to kaže na to, da je zavedanje o odprti znanosti med slovenskimi raziskovalci še vedno slabo.
O tem sem za Metino listo pisala že v objavi o Načrtu S decembra 2018, ko smo z Mlado akademijo pripravljali dogodek Odprta znanost: izzivi in priložnosti za raziskovalce na začetku kariere. Lani sva z Nejcem Novakom postala slovenska ambasadorja odprte znanosti pri združenju Eurodoc in v tej vlogi sva novembra 2019 sodelovala pri organizaciji dvodnevnega dogodka Odprta znanost: Odprti raziskovalni podatki v Sloveniji in delavnica za raziskovalce. Udeležencem so se zdele vsebine na delavnici zelo koristne in so izrazili željo, da bi v bodoče organizirali še več takih izobraževanj. Vendar se med udeleženci tovrstnih delavnic vedno znova pojavljajo isti obrazi, medtem ko je večina slovenskih raziskovalcev s temi temami zelo slabo seznanjena.
Zatakne se že pri definiciji, saj gre pri odprti znanosti za krovni izraz, ki ne zajema le odprtega dostopa do publikacij, ampak tudi odprte podatke, odprto metodologijo, odprte laboratorijske dnevnike, odprto kodo, odprto programsko in strojno opremo, odprti strokovni pregled, odprto izobraževanje, itd.
Zakaj bi raziskovalce sploh morala zanimati odprta znanost? Ko to vprašanje naslovim v svojih predstavitvah, vedno najprej izpostavim etiko in integriteto. Bistvo znanstvene metode je obnovljivost (angl. reproducibility), ki pomeni zmožnost, da drugi raziskovalci našo raziskavo ponovijo in z uporabo enake metodologije pridejo do enakih rezultatov. Obnovljivosti pa ni brez odprtosti in transparentnosti.
Odprta znanost pomeni prakticiranje znanosti na način, da lahko sodelujejo in k temu prispevajo tudi drugi. Ali znanosti brez odprtosti sploh lahko rečemo znanost?
Drugi razlog je bolj pragmatičen. Financerji raziskav se vse bolj ogrevajo za odprto znanost, saj ta omogoča ponovno uporabo raziskovalnih rezultatov in s tem izboljšuje “donosnost” njihove naložbe. Z januarjem 2021 bo kOAlicija S, katere članica je tudi ARRS, zahtevala popoln in takojšen odprti dostop do publikacij, financiranih z javnimi nepovratnimi sredstvi. Samo vprašanje časa je, kdaj se bo to zahteva razširila tudi na raziskovalne podatke in druge vmesne rezultate znanstvenega dela.
Odprta znanost bo tudi eden od treh stebrov, na katerem bo temeljil prihodnji okvirni program EU za raziskave in inovacije Obzorje Evropa. Raziskovalci, ki se bodo potegovali za ta sredstva, bodo morali delovati v skladu z načeli odprte znanosti. Obetajo se torej velike spremembe, na katere raziskovalci še niso pripravljeni.
Tretji motiv, ki ga navedem, je prihranek pri času in sredstvih. Na začetku prakticiranje odprte znanosti sicer lahko pomeni korenito spremembo načina dela, kar od raziskovalca zahteva znaten vložek časa, vendar se to na dolgi rok obrestuje. Zavedati se je treba, da smo najpomembnejši ponovni uporabnik lastnih raziskovalnih rezultatov mi sami in naši prihodnji jazi nam bodo hvaležni.
Od leta 2018, ko sem začela koordinarati delovno skupino za odprto znanost pri združenju Eurodoc, sem se lahko brezplačno udeležila številnih dogodkov in izobraževanj o odprti znanosti, od Mednarodnega tedna podatkov v Bocvani do poletne šole RDA/CODATA za oskrbnike raziskovalnih podatkov v Trstu. Pridobljeno znanje želim deliti naprej in raziskovalce osveščati o prednostih prakticiranja odprte znanosti. Zato nameravam v letu 2020 vsak mesec napisati prispevek, v katerem bom osvetilila eno izmed tem znotraj odprte znanosti. Osredotočila se bom predvsem na področje raziskovalnih podatkov, s katerim se sama največ ukvarjam.
Opomba: V delu besedila, kjer definiram odprto znanost, sem uporabila svoj zapis Odprta znanost – več kot le krilatica iz oktobra 2019.