Slovenci smo bolj vešči grobe kot prijazne komunikacije. Pri naši ljubezni do narave, bi človek mislil, da bomo raje videli, če ljudje govorijo »kot bi rož’ce sadili«, a v resnici smo do takšnega žargona skeptični. Psovke, kletvice in povprečnost nas delata klene in delavne. A smo zaradi tega tudi uspešni?
Poleti sem se peljala z avtom v pisarno in prisluhnem pogovoru na radiu. Nekje na družbenih omrežjih je neka dama objavila, da ji je mož zjutraj zapel pesmico in spremenil »kraljico« v »pra***«.
Debata se je nadaljevala – na spletu in na radiu – o tem, ali je to primerno in dopustno, pa do tega, ali je to v resnici kompliment. Ta slednja me je presenetila in tudi zaskrbela – psovka je kompliment, nenormalno pa je partnerja ali partnerko obravnavati kraljevsko. To nam marsikaj pove o nas samih, koliko se cenimo in kako med seboj komuniciramo.
Kaj se dogaja v spalnicah ljudi, ni del mojega dela. Kaj se dogaja v pisarnah, sejnih sobah in čajnih kuhinjah, pa je. Zanima me komunikacija med ljudmi na delovnem mestu. Komunikacija nam namreč olajšuje ali otežuje sodelovanje z drugimi. Je že tako, da smo le s pomočjo drugih lahko uspešni. Tudi šampioni, kot sta Peter Prevc in Tina Maze, imajo ob sebi ekipo (ste opazili, da nisem napisala »za sabo«?). Besede so pomembne.
Kot avtomobilski motor rabi olje, rabijo odnosi in sodelovanje komunikacijo. Če je olje dobre kakovosti, motor dobro teče. Slabo olje motor zariba.
In kaj sledi? Motor se pokvari ali pa ne dela z najboljšo zmogljivostjo – porabimo več sredstev za servise, gorivo … Enako je z odnosi v podjetjih. Če ne uporabljamo dobrega olja – pozitivne komunikacije – zaribajo. Razne delavnice, merjenje klime in certifikati ne nosijo želenega učinka, ker je tam še vedno tisti šef ali sodelavka, ki vse po spisku nekam pošlje vsak ponedeljek. In ker »taglavni« vedno hodi naokoli in kaže, kaj bi lahko naredili bolje, pohvali pa nikoli. Ker ljudje slišijo samo, kaj naredijo narobe, ne pa tudi, kaj so naredili dobro. Ker tista v računovodstvu samo obira in opravlja in ker v kadrovski samo čakajo, da te sunejo v rit.
Ker v resnici se pogosto zgodi, da ljudje na delovnem mestu v komunikaciji bolj svinjamo, kot pa sadimo rožice. In tako kritika, ravnodušje in apatičnost postaneta normalna, pohvala in pozitivna sporočila pa nekaj čudnega in nelagodnega.
Komunikacija torej lahko poveča ali zmanjša trenja med ljudmi. Naučeni smo, kako komuniciramo. To je dobra stvar. Pomeni, da lahko znanje nadgradimo. Če smo do sedaj bolj svinjali po naših odnosih, ko smo z lahkoto kritizirali, preklinjali in zavestno dušili lastno (in tuje) navdušenje, lahko to obrnemo na glavo. Lahko pohvalimo, kar nam je všeč – izdelek, dokument, točnost, idejo, smisel za humor, prijaznost, ustrežljivost, prilagodljivost, priložnost biti slišan. Izpostavimo v komunikaciji tisto, kar je dobro, ne zgolj tisto, kar je slabo.
Raziskave dr. Marciala Losade kažejo, da v visoko učinkovitih timih razmerje med pozitivnimi in negativnimi dialogi znaša 6:1. To pomeni, da je v komunikaciji na šest pozitivno naravnanih pogledov le en negativen. Za nizko učinkovite time velja razmerje en pozitiven pogled na tri negativne. V enem od svojih člankov Losada pravi, da okolja, kjer prevladuje pozitivizem nad določeno kritično mejo, doživljajo razcvet, medtem ko imajo prevladujoči negativni impulzi za posledico zaostajanje in nazadovanje.
Povedano drugače – uspešni in učinkoviti timi (organizacije, družine) znajo najti poleg slabih stvari tudi šestkrat več dobrih. To ne pomeni, da ni kakšnega dne, ko stvari ne gredo ravno po maslu. Pomeni, da ko gredo stvari dobro, to priznamo in povemo sebi in drugim.
V ta namen moramo ceniti in spoštovati sami sebe in druge. Tako ne bomo mi kletvice razumeli kot kompliment in tudi drugi je ne bodo sprejeli kot takšne. Spoštovanje in zaupanje sta osnova dobrih in uspešnih odnosov, komunikacija pa je način njunega izražanja.
Kako začeti? Z majhnimi koraki. Na začetku opustimo čim več sodb, grobih besed in kritik. Poskusimo najti v vsaki stvari, dogodku in osebi tudi nekaj dobrega. Povejmo, kaj cenimo, kaj so sodelavci naredili dobro, kaj nas je navdušilo. Nas bodo ljudje na začetku čudno gledali? Zagotovo. Včasih organsko zavračamo tudi stvari, ki so dobre za nas, če jih nismo navajeni. Kar pomislite, kako je, ko greste prvič po dolgem premoru v hribe. Svež zrak vam reže pljuča. A vseeno dobro dene. Zato je potrebna vztrajnost in osredotočnenost tudi pri komunikaciji.
Angleži pravijo »words create worlds« (besede ustvarjajo svet). Zato je pomembno, kakšne besede izberemo, saj ustvarjajo naše delovno in družbeno okolje. V dobrem okolju se tudi mi dobro počutimo. Zato je smiselno razmisliti, kaj in kako bomo povedali. Včasih je koristno preseči sebe in povedati stvari z več navdušenja, več energije in več veselja. Naša okolica bo lepša, mi se bomo bolje počutili in raziskave kažejo, da so srečni ljudje tudi uspešnejši.
Kaj ne bi bilo lepo, če bi namesto svinjanja v Sloveniji kraljevali pozitivni odnosi?
Avtorica: Nataša Tovornik. Kot coachinja in trenerka pomaga klientom predvsem na področju razvoja vodstvenih kompetenc in timov, izboljšanja sodelovanja in komunikacije ter sprejemanja in uvajanja sprememb. Pri tem razume, da je pogoj za vodenje drugih, sposobnost voditi sebe. Ljudi spodbuja, da iščejo rešitve, namesto izgovorov in krivcev. Preden je prepoznala svoje poslanstvo v vlogi coacha, je preizkušala znanje in nabirala izkušnje v desetletni vodstveni karieri. Poleg poslovnega uspeha so sodelavci v njej videli predvsem izvrstno mentorico, s katero so se profesionalno, kot tudi osebnostno, razvijali. Pri svojem delu zaupa ljudem, razume in ceni različnost, zavzeto kreira nove rešitve in povezave konceptov ter ljudi in spodbuja prevzemanje odgovornosti z lastnim zgledom.
Krasen prispevek. Hvala. Za vsakega izmed nas. Znova in znova.