Ko mati država odpove

Marko Vrtovec, izvršni direktor Fundacije Univerze v Novi Gorici (foto: osebni arhiv)
Marko Vrtovec, izvršni direktor Fundacije Univerze v Novi Gorici (foto: osebni arhiv)
Marko Vrtovec, izvršni direktor Fundacije Univerze v Novi Gorici (foto: osebni arhiv)

Avtor: Marko Vrtovec, izvršni direktor Fundacije Univerze v Novi Gorici

Dobrodelnost v znanosti in izobraževanju

Jamranje ne pomaga

Spričo globoke ekonomske krize (pa tudi politične, ki pa ni predmet tega razmišljanja), Slovenija za znanost in visokošolsko izobraževanje zadnja leta namenja vse manj sredstev. Kar ni dobro. Res ne. Vsi vemo zakaj. Lahko bi vili roke, grozili in izsiljevali Državo, kot to počne večina proračunskih porabnikov, pa ne bi nič dosegli. Če ni, še vojska ne vzame. Treba je najti druge vire. Bolj učeno se temu reče »diverzifikacija virov prihodka«.

Biti dober je zdravo

Kot ena od možnih rešitev se kar sama od sebe se ponuja filantropija. Človekoljubje je od začetkov človeštva pomemben mehanizem, ki omogoča preživetje, prosperiteto družbe. Deliti s skupnostjo viške tega, kar imaš, pomeni večjo verjetnost preživetja skupnosti, s tem pa tudi tebe (kot socialnega bitja). Vsakemu mentalno zdravemu predstavniku naše vrste (homo sapiens sapiens) razdajanje, delanje dobrega, nesebična pomoč skupnosti in podobne aktivnosti nudijo neizmerno količino zadovoljstva in posledično boljšo samopodobo ter občutek sreče.  Zakaj bi nam bilo torej pod častjo prositi za pomoč tiste, ki imajo (pre)več?

Človekoljubje in Slovenci

Slovenci smo, še nekoliko bolj kot ostali Slovani in srednjeevropejci, nagnjeni k zanašanju na Državo. Ta naj nas nahrani, varuje, misli namesto nas, nas naredi srečne in celo zaščiti pred našo lastno neumnostjo. Razglabljati o vzrokih bi presegalo okvir tega zapisa, verjetno pa ne zgrešimo dosti, če med razlogi izpostavimo slovanski kolektivizem, dolga stoletja avtokratske oblasti, socializem in krščanstvo.

Ko nanese na skupno dobro, Slovenci stavimo na z zakoni predpisano kolektivno odgovornost. Vse, kar je skupnega, naj se financira iz državnega proračuna, pa naj gre za zdravje, socialno pomoč ali znanje. Posamezniku in njegovi človečnosti ne zaupamo (dovolj), zato filantropijo ali človekoljubje razumemo kot nekakšen dodatek k storitvi države. Da bi sistematično računali na dobrosrčnost premožnih posameznikov, nam ne pride na pamet. Verjetno zato, ker tudi sicer ne maramo preveč ljudi, ki štrlijo iz povprečja… Da ne bom krivičen: v zadnjih letih tudi Slovenci vedno več sredstev darujemo. Kriza nas je, hvalabogu, spet bolj zbližala; ko je hudo, še vedno znamo stopiti skupaj.

Gasiti požar je dobro, še boljše pa ga je preprečiti

Vendar Slovenci darujemo skoraj izključno socialno ogroženim (Karitas, Unicef, Rdeči križ…). Se pravi, za gašenje najhujših socialnih ekscesov, do katerih res ne bi smelo prihajati. Lačnemu sočloveku radi damo ribo. Lepo in prav. Skoraj nikoli pa ne pomislimo, da bi nemara lačnega raje naučili ribe loviti. Univerze pa počnemo natančno to: učimo loviti ribe. In odkrivamo nove načine ribolova.

Kako to delajo drugje

S »sistemskim« prepoznavanjem potrebe po privatnem podpiranju univerz anglosaksonci (pa, koneckoncev, tudi muslimani in še marsikdo) nimajo težav. V zadnjih donatorskih kampanijah so vodilne ameriške univerze zbrale miljardne zneske: Stanford prek 4 milijarde USD, Yale 3.9, University of Pennsylvania 3.5… Stanford je samo od svojih alumnov v zadnjem letu zbral prek 50 mio USD. Katarska fundacija izdatno vlaga v izobraževanje na vseh nivojih; na univerzitetnem nivoju so ustvarili svoj kampus, kjer s svojimi programi gostujejo številne mednarodno priznane univerze….

Različni viri financiranja pomenijo resnično neodvisnost

Če se vrnemo nazaj k financiranju univerz. Uspešne univerze po svetu finančno temeljijo na štirih virih:

  1. Znanstveno – raziskovalno delo (na raziskovalnih razpisih pridobljena sredstva…)
  2. Izobraževanje (šolnine, kotizacije…)
  3. Podjetniška dejavnost (ustanavljanje »spin off« podjetij, skupna vlaganja…)
  4. Fundacija (donatorska sredstva, zapuščine…)

In slovenske univerze? Državne tri se naslanjajo predvsem na en vir – šolnine, ki jih plača država glede na število vpisanih, Univerza v Novi Gorici pa na dva; poleg šolnin še na raziskovalna sredstva z mednarodnih razpisov.

Filantropija v znanosti pri nas

Ameriški in podobni zgledi so nas, na Univerzi v Novi Gorici, vodili do sklepa, da, ker glede javnih sredstev še dolgo ne bo boljše, ne držimo križem rok, ampak poskusimo z univerzitetnim fundraisingom tudi v Sloveniji. Že ob transformaciji Politehnike Nova Gorica v Univerzo v Novi Gorici pred 11 leti (septembra 2001) smo ustanovili Fundacijo Univerze v Novi Gorici (F:UNG), katere cilj je zagotavljati denarno in drugo podporo delovanju in nadaljnjemu razvoju UNG, vizija pa, da F:UNG postane temelj razvoja in ekonomske neodvisnosti univerze.

Poslanstvo F:UNG pa je prek vzpstavljanja sodelovanja z gospodarstvom podjetjem omogočati razvijati nove, inovativne izdelke in storitve, izboljševati obstoječe in zniževati stroške, s čemer bodo podjetja na trgu uspešnejša. Del finančnih učinkov te uspešnosti bodo podjetja namenila v sklade F:UNG.

V okviru F:UNG smo vzpostavili več skladov; vsak s specifičnim namenom: Sklad za nadarjene študente «Edvard Rusjan«, Sklad za razvoj novih študijskih programov, Sklad za financiranje raziskovalnega dela, Sklad za razvoj infrastrukture in Sklad za raziskave raka “Zavrtanik”. Večji donatorji lahko sami določijo smoter donacije.

Zakaj darovati Univerzi v Novi Gorici

Med prednostmi doniranja F:UNG bi lahko izpostavili tudi dejstvo, da se glavnica ne porablja; iz obresti se prek skladov fundacije financira raziskave in štipendirala nadarjene študente. V 50-ih letih tako, na primer iz enega evrskega stotaka nastane celoletna štipendija. Fundacija sprejema vse vrste sredstev, ne samo denar: delnice, obveznice, nepremičnine, umetniška dela, tudi terjatve…

Zakaj torej donirati F:UNG? Ker se boste boljše počutili. Ker donacija univerzi pomeni investicijo za razvoj. Ker ne daješ lačnemu ribe, ampak ga učiš ribe loviti. Ker znamo na F:UNG biti hvaležni; donatorjem lahko ponudimo marsikaj: raziskovalno delo za potrebe donatorja, izobraževanje, dostop do najboljših kadrov, najem reprezentančnih prostorov ali predavalnic…

Darujte!

Zbirati donatorska sredstva za univerzo pomeni orati ledino na človekoljubnem področju, kar ni lahko, se pa da. Pomagajte nam položiti temelje za razvoj: vaša donacija danes pomeni zapuščino prihodnjosti! Vi ste tisti, ki lahko ustvarite razliko; pomagajte nam pri našem plemenitem poslanstvu in investirajte v razvoj!

 

P.S. Objavljeni bodo komentarji, ki ustrezajo načelu spoštljivega komuniciranja tako do avtorja zapisa kot drugih komentatorjev in komentatork.


 

0 replies on “Ko mati država odpove”