Vzamemo dvoje piščančjih prsi s kostmi in brez kože, ker je ogabna. V možnarju pretlačimo majaron, timijan, rdečo papriko, brinove jagode in česen, potem dodamo gorčico in sol in dobro nadrgnemo prisotno meso. Na hitro ga popečemo na sesekljani klobasi, lahko je kranjska, ali še bolje, prekajena. Pomembno je, da je toliko mastna, da ne potrebujemo olja za praženje.
Položimo v lončeni pekač – lahko tudi podpeko – in namečemo noter naslednje tvarine: šalotke ali manjše rdeče čebulice, bolj atraktivno je, če niso do konca olupljene, nekaj strokov celega česna, v predrznosti lahko položimo kar celo glavico, ki je osvobojena zunanjih lupin, poslednja pa naj ostane, da se hudičev otrok skuha v lastnem zosu, nekaj mladega, neolupljenega krompirja, razrezanega na četrtine, cel koren, koren lečen, kakšna stebelna zelena lahko poležava zraven, paprika, če je, če je ni, je ne dodamo, mogoče nekaj presnega zelja, najbolje zadebeljene dele listov in stržen, ki ga pogosto po nemarnem vržemo vstran, peteršiljeva korenina ne bo delala nadlege in podobno. Zalijemo z juho in belim vinom – pol pol – naj bo komaj pokrito, gornji deli lahko ven štrlijo, navržemo lovorjevo listje in še kaj pade na pamet. Damo v pečico ali pokrijemo z žerjavico, če se gremo podpeko, in potem se nas več ne tiče. Ko je krompir mehak, je tudi drugo nared.
Dodatki – opcija. Cvetača, cele majhne kisle kumarice, nekaj majhnih celih šampinjonov, če so divje gobe, je dodatni luksuz, za potresek bodo nekateri dali nekaj svežega koriandra, mete ali bazilike, ne bo pa odveček žlica smetane, ko je že na krožniku, ali pa jogurt za one, koji to vole turski.
Zgodovina. Recept je bil darilo za Majin rojstni dan. Najbolj vesele so bile sosedove mačke, ker iz neznanih razlogov nihče ni jedel piščanca, zelenjavo pa so razgrabili. Torej je recept posebej priporočljiv za ne preveč zaklete vegetarijance, pri čigar sosedih imajo mačke.
Inteligenc proteza. Če gre za udomačeno združbico, je lepo, če posedejo okoli sklede in z rokami segajo po zelenjavi, gracilno trgajo mesovje in zajemajo z žlico preostanek sočnosti. Dobro je posebej zaradi higiene, ker si mimogrede v skledi umijemo tudi roke, lonec pa kot skupna umivalna skleda postane nekakšna zaveza, da nihče med nami nima posebno nalezljive bolezni, kar opogumlja, če se ima večer razviti še v kaj več.
@ Delajte to v moj spomin.
Marko Zorko, Knjiga mrtvih
P.S. Knjigo mrtvih je izdalo časopisno podjetje Mladina d.d. , kupite jo lahko v Mladinini spletni trgovini (www.mladina.si/trgovina). Priporočamo tudi Zorkovo avtobiografijo Mein Kampf, knjigo, za katero se praši. Dobite jo v spletni knjigarni eBesede.