Marko Zorko: Fingerfutarji in apetitarji (6.)

Marko Zorko

»Človek ne živi zato, da bi jedel, ampak jé zato, da bi živel.«

(Moj ded Ferdinand in baje tudi neki Benjamin Franklin)

 

Etimologija. ‘Fingerfood’ se reče zato, ker je pri tem veliko rezljanja z ostrimi noži in se rada zgodi nesreča.

Suhe češplje s pršutom

Koščico ven, ovijemo jo z rezino pršuta, prešpilimo z zobotrebcem in na hitro opečemo na žaru.

Melona s pršutom

Enako, samo da namesto češplje vzamemo na kocke narezano melono. Žar opustimo.

Dateljni s pršutom in sirom

Dateljnu odvzamemo koščico in luknjico zapolnimo s čedarjem. Ovijemo z rezino slanine ali pršuta in na hitro opečemo. Torej, stvar funkcionira, je pa malo pacasto.

Paradižnikov oblizek

Rezino paradižnika pokrijemo z rezino mehke fete, dvema kolobarčkoma olive in svežega čilija in pokrijemo z listkom bazilike. Oblizek se reče zato, ker s paradajza rado kaj doli steče in potem si kdaj pa kdaj obliznemo komolec.

Razžarjeni radič

Treviški radič razrežemo na četrtinke, vendar tako, da se pri korenini držijo skupaj, opečemo na žaru ali na teflonu. Premešamo sesekljani česen, olivno olje, balzamični kis in sol in prelijemo.

Delno pijani paradižnik

Vzamemo štiri ali šest velikih in zrelih paradižnikov in olupimo, kot vemo in znamo. Sesekljamo jih in dodamo na lističe razrezane šampinjone. Premešamo in razprostremo po plitvem krožniku. Zamešamo olivno olje, pol žličke sladkorja v prahu, po eno žlico sesekljanega peteršilja in sveže bazilike, če nimamo sveže, namakamo suho baziliko v požirku brendija, ki smo ga tudi dodali zmesi, in sicer po želji, vendar ne preveč, kake tri žlice bi morale zadostovati, nastrgamo nekaj limonine lupine in prelijemo po paradižniku. Poljubno dolgo ga pustimo, da počiva na mirnem in nestresnem prostoru. Ko so gobice pijane, je gotovo.

Inteligenc proteza: Moja majhna kuharska skrivnost – olupljene paradižnike dobim tako, da olupim neolupljene. Pozor! Pomembno je, da natanko v tem vrstem redu, ker – tudi to sem že poizkusil – iz olupljenih, recimo, ne moremo dobiti neolupljenih ali pa izjemno težko. Lažje ga lupimo, če ga prej nekajkrat obrnemo v vreli vodi.Po pravico povem, jaz ga včasih kar v lonec, kjer se kuhajo špageti ali kaj podobnega, na zajemalki spustim, kdo bi posebej vrelo vodo pripravljal!

Grške gobice

Prepražimo nekaj čebule, dodamo nalistan česen, tri sekunde, žlico limone, na koščke narezan paradižnik – izkušnja je pokazala, da ga veliko lažje olupimo, dokler je še cel – zdrobimo žličko koriandrovih semen, sol, poper. Pokrito dušimo kakih deset minut, dodamo na grobo narezane gobe, če so majhne, so lahko cele, odkrito kuhamo še deset do petnajst minut in ohladimo. Poškropimo s peteršiljem in jemo mrzlo. Jaz bi dal notri še malo čilija, ampak to nič ne pomeni, ker dam čili tako ali tako vsepovsod. Razen v puding.

Puding s čilijem

Naredimo ga tako kot navadni puding, samo da mu na koncu dodamo še dva zrezana čilija, če imamo suhe, jih prej namakamo v topli vodi.

Inteligenc proteza: Vodi, v kateri smo namakali čilije, dodamo košček cimeta, laneno olje št.3 in mazilo proti opeklinam, premešamo in bruhamo.

@Delajte to v moj spomin

Marko Zorko, Knjiga mrtvih

P.S. Knjigo mrtvih je izdalo časopisno podjetje Mladina d.d. , kupite jo lahko v Mladinini spletni trgovini (www.mladina.si/trgovina). Priporočamo tudi Zorkovo avtobiografijo Mein Kampf, knjigo, za katero se praši. Dobite jo v spletni knjigarni eBesede.

 

 

0 replies on “Marko Zorko: Fingerfutarji in apetitarji (6.)”