»Naravni jeziki so pač v večini pogojev najbolj praktično sredstvo sporazumevanja med ljudmi in kulturami – kako neki me ne bi zanimali?« se iskrivo sprašuje študent prevajalstva na Filozofski fakulteti, kjer so se z Metino listo domislili projekta Slovenska znanost gre v svet.
V petih mesecih so v angleščino prevedli več kot sto besedil slovenskih raziskovalcev in znanstvenikov, da bi se z njihovimi ugotovitvami seznanila mednarodna javnost. Med devetimi študenti sta bila tudi Peter Mesarič in Tina Goropečnik.
Jeziki obema vzbujajo radovednost že od malega – Petra jezik(i) spremljajo in fascinirajo vse od takrat, ko je začel razbirati, »da različni zvoki prenašajo določena sporočila. Najprej le slovenščina, nato angleščina, nemalo zatem nemščina. Precej dobro obvladam slovenščino, nemščino in angleščino. Posebno me zanima še latinščina, ki sem se jo v gimnaziji že učil, a občasno branje kamnitih napisov ni bilo dovolj za ohranjanje nivoja znanja.«
Tina študira angleščino in francoščino, zna tudi nemško in špansko, učila pa se je ruščino in švedščino, vendar zna le osnove. »Če bi mi čas dopuščal, bi se naučila še arabsko, sicer pa si želim predvsem poglobiti znanje jezikov, ki sem se jih že učila,« pravi Domžalčanka, ki se v prostem času rada druži s prijatelji, prebere kakšno knjigo, zelo rada hodi v gledališče – med študijem je igrala v gledališki skupini Filozofske fakultete Les Théâtreux in se tako veliko naučila o gledališču ter izboljšala znanje francoščine – predvsem pa rada potuje.
Peter poleg tega, da pili znanje jezikov, teče, kolesari, igra pianino, občasno, a zadnje čase vse preredko pa se uči programiranja ter risanja. Želi se dobro naučiti turško, lepo pa mu zveni finščina. »Vendar pa o zvenu jezika razpredajo predvsem neznalci jezika. Zato morda bolje, da se je ne naučim, če tako cenim njen zven,« razmišlja.
»Projekt Slovenska znanost gre v svet je odlična priložnost za pridobitev dodatnih izkušenj s prevajanjem v angleščino, poleg tega pa so povratne informacije glede prevodov neprecenljive. Všeč mi je, da s študenti sodelujemo v skupini, si pregledujemo in komentiramo prevode, saj se tudi s tem veliko naučimo.« Tina Goropečnik
Oba sta se tekom študija udeležila polletne Erasmus izmenjave – Peter v Dortmundu, Tina pa v Bruslju. Udeležila se je tudi več krajših prevajalskih in jezikovnih seminarjev, enomesečnega tečaja za profesorje francoščine v Belgiji, opravljala je enomesečno prevajalsko pripravništvo na Evropskem parlamentu v Luxembourgu. »Izkušnje v tujini so neprecenljive, saj spoznaš življenje ljudi, njihovo kulturo in poglobiš znanje tujih jezikov,« pravi Tina, ki se je za študij prevajalstva odločila tudi zato, ker jo zanimajo tuje kulture. »Poleg tega prevajanje omogoča, da se srečamo z različnimi področji in se vedno naučimo nekaj novega.« Pri študiju ji je bilo všeč predvsem to, da je na drugi stopnji lahko izbirala med različnimi moduli.
Petra, ki študira prevajanje iz in v slovenščino, angleščino in nemščino, pa sta v študij prevajalstva prepričala omogočanje in olajševanje komunikacije – »dovolj dobra in plemenita cilja,« pravi Ljubljančan, ki so ga med študijem zanimali medkulturni vidiki in slovnične podrobnosti jezikov, najtežje pa junijsko opravljanje kakega poldrugega ducata tretjega letnika BA, ker je bil v zimskem semestru na izmenjavi.
Delala sta že za različne naročnike, nista pa imela veliko izkušenj s prevajanjem znanstvenih člankov v angleščino. Projekt Slovenska znanost gre v svet se je Tini, ki sicer največ prevaja tehnična in pravna besedila iz angleščine v slovenščino, zdel zanimiv, všeč pa ji je tudi ideja Metine liste. Petra pa je k sodelovanju povabil profesor David Limon, česar se je zelo razveselil. »Zelo. In prav nič nisem lagal, saj je malo zanimivejših izzivov, kot je prevajanje publicističnih besedil o znanosti.« Strinjata se, da jima bodo izkušnje iz projekta pomagale tudi v nadaljnjem poklicnem življenju, Peter pa poseben pomen pripisuje procesu revizije, ko se je lahko prek popravkov učil od kolegic.
Tini je bilo pri projektu najbolj všeč, da je prevajala besedila z različnih področij, od biotehnike do humanistike. »Pri prevajanju v angleščino se mi zdi najteže ohraniti slog avtorja besedila; s terminologijo pa večinoma nismo imeli težav, saj se velikokrat tudi sami pisci člankov sklicujejo na tuje vire,« pravi. Da je najtežje pri prevajanju znanstvenih besedil terminologija, pa meni Peter.
»Če je ne poznaš, ti bo iskanje ustrezne terminologije vzelo ogromno časa. Kar niti ni tako slabo; res slabo bi bilo, če bi si za spoznavanje terminologije vzel premalo časa in bi v prevodu zato lahko brali nesmisle ali, še huje, napake.« Peter Mesarič
In kaj je najbolj zabavno? »Nič – prevajanje je resen biznis! Te pa končni izdelek navadno navda z nekaj zadovoljstva, ki poplača trud,« pravi Peter.
Avtorica: Tina Felicijan, študentka Novinarskih študij. Vzporedno s študijem novinarstva je doštudirala mednarodne odnose. V domačem Velenju piše za tednik Naš čas, aktivna je na mladinski sceni, kjer skrbi za upovedovanje idej, ukvarja se z raznovrstnim pisanjem in je večkrat kje Naključno Prisotna kot Dežurna Voajerka. Pri projektu ‘Slovenska znanost gre v svet’ piše o sodelujočih in poroča o poteku ter pripravlja video dokumentacijo.
Več o projektu:
S prevajanjem do novega znanja
Projekt delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, 1. razvojne prioritete »Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti ter prednostne usmeritve« 1.3. »Štipendijske sheme«, v okviru potrjene operacije »Po kreativni poti do praktičnega znanja«.