Poglejmo, v kakem razmerji je obleka se zdravjem

Atelje Rovšek, Ljubljana
Atelje Adele, Ljubljana
Atelje Adele, Ljubljana

Prvi slovenski ženski časopis Slovenka je izhajal med letoma 1897 in 1902, najprej kot priloga časnika Edinost, zadnji dve leti pa kot samostojni mesečnik. V časniku so bili objavljeni razni praktični nasveti, kot jih na primer najdemo v spodnjem članku o modi oziroma oblačilni umetnosti. Članek dopolnjujejo portretne ateljejske fotografije iz druge polovice 19. stoletja in začetka 20. stoletja, ki so takšne in podobne modne zapovedi bolj ali manj upoštevali. 

Obleka (Slovenka, leto 1897, letnik 1, številka 14) 

Poglejmo sedaj s čim se najčešče pokrivamo in v kakem razmerji je obleka (odevna stvar) se zdravjem. Odevala delamo iz volne, pavole, lanu, svile, kože, krzna, gumi in gutaperča.

Atelje Largetporer
Atelje Largetporer

Bil je prej običaj devati si na golo telo le laneno ali bombaževo srajco, kar je služilo bolj snagi nego li toplini. V novejšem času po nagovoru zdravoslovcev in po izgledu naprednejših narodov so začeli ljudje iz zdravstvenih ozirov devati na samo kožo volnena odevala in to za to, da bi volna usrkavala izparo kože ter jo varovala od prehlada in od vsakega slabega vremena, ki prihaja včasi od nagle zračne izpremembe temperature.

Nekateri se še silno vpirajo temu ter drže Angleže, Nemce, Italijane in nas Primorce za mehkužne ljudi. Močnemu in utrjenemu telesu je to morda brezpotrebno, ali ljudem srednjega zdravja in takovih je večina kulturnih ljudi, ne samo, da ta navada koristi, ampak jih tudi obvaruje od mnogih bolezni. Volna spada med one tvarine, koje slabo prepuščajo telesno toploto, zato varuje, da se telesu toplota ne odvzame kakor tudi brani, da se zunanja vročina ne primakne telesu naglo. Tako varuje volna telo od vsake skrajnosti in drži površino kože vedno v jednakej srednej toploti.

Atelje Berthold, Ljubljana
Atelje Berthold, Ljubljana
Fotograf Arzenšek
Fotograf Arzenšek

Zato so ljudje v vročem podnebji, n. pr. v Afriki, vsi oviti z volno. Vsi ljudje, koji žive mnogo v sobi, vsi nervozni, reumatični, hemoroidalci, vsi, ki so bolni na prsih, vsi bolehni in vsi potniki morali bi nositi na nagem telesu volno.

Seveda, da kdor nosi volno na telesu, mora jo često menjati. Pavola ni tako mehka kakor volna, a tudi ona bolje ohranjuje toploto nego li lan, kateri prerad izpušča toploto in s tem pospešuje izhlapevanje. Lan ali platno se napije se znojem, zmoči se naglo, hlapi in zato mrzi človeka ter se lepi k telesu.

Kakor se je smatral v XV. stoletja bogatinom, kdor je imel platneno srajco — n. pr. soproga kralja Karla VII., ki je bila najbogatejša na Francozkem, ker je imela dve platneni srajci — tako se sedaj ostavlja nošnja platnenih srajc, ker vsakdo, ki se drži zdravoslovnih zakonov, nosi raje pavolnate srajce, kakor n. pr. vsi Angleži. Platno ima to jedino izvrstno lastnost, da se v platnu ne drže kužila tako lahko.

Atelje Viktor
Atelje Viktor
Prader & Bauer, Maribor
Prader & Bauer, Maribor

Svila je bolj za razkošje nego za potrebo, seveda, da svila krasi in najbolje pristoja ženskej polti. Krzna nam je treba po zimi, ali ono je kakor podstava ali tesno odevalo prav škodljivo; ker brani hlapenje in človeška koža postaja vlažna, čutljiva, a kakor se odgrne odevalo, prehladi se prav lahko vsled hlajenja zaostale telesne vlage.

Iz tega uzroka so škodljiva odevala iz gumija in guttaperče; vrhu tega postane gumirano odevalo prav hitro električno pa zmeša električnost kože in provzročuje često reumatične boli. Koža nam rabi za obutev, treba je, da je mehka in da ne pušča vlage. Naj si bode odevalo iz katere koli tvarine, treba je vedno paziti, da nekatera mesta na telesu greje, a druga pušča hladne. Razven tega ne sme se telesa pretesno zapenjati in ustavljati krvnega toka. V obče se mora gornje telo držati hladneje, to je, manj oblačiti nego spodnje telo in noge gorko pokrivati.

Atelje Berthold, Ljubljana
Atelje Berthold, Ljubljana
Atelje Müller, Ljubljana
Atelje Müller, Ljubljana

Glava, katero že lasje nekaj čuvajo, naj bode vedno lahko pokrita in branimo si jo samo pred solčno vročino, pred hudo zimo in pred vetrom. Stari Grki niso nikdar pokrivali glave razven na potu in v bolezni. Osobito treba paziti, da je deca v ranej mladosti prav malo pokrita po glavi, ker se s pokrivanjem brani tudi lasem, da hitro rastejo.

Vrat, za kateri bi bilo najbolje, da bi ga nikdar ni v detinstvu ne zavijali, ne sme biti nikdar zapet s toplimi, tesnimi in visokimi ovratniki in robci. Ostajati bi moralo vedno med ovratnikom in vratom, prostora za dva prsta, da se tok krvi ni malo ne ovira. Niti v starosti ne nosite ni pretoplih, ni pretesnih, ni previsokih ovratnikov, ampak ovratniki naj bodo vedno iz mehke popustljive tvarine, da ne grejejo preveč. Zato je po letu bolje nositi za vratom pavolnate robce nego svilene.

Atelje Rovšek, Ljubljana
Atelje Rovšek, Ljubljana

Na prsih, bi morala biti vedno taka odevala, pod katerimi lehko globoko dihamo. V ženskih često ovira globoko dihanje tesna obleka in steznik, a v možkih tesni telovniki in neelastične poramenice. Dolnje telo osobito nad jetri, nad želodcem ne sme nikdar biti zapeto, a ohranjati se morajo ti deli vendar vedno topli, na nogah je najbolj zdravo nositi pavolnate nogavice, a kdor se lahko poti, naj nosi volnene. Za one, ki mnogo hodijo, je najbolj zdravo, ako noge zavijajo v platno, ker je mehkeje in so v njem noge hladneje, ker platno raje hlapi.

Razven rane mladosti in najpozneje starosti je najbolje nositi lahko, ne pretoplo obleko. Prelahko zopet ne sme biti, kakor se to, žal, opaža v naših obrtnikih in kmetih, v katerih je prelahko odevalo tem škodljiveje, ker se oni ne hranijo z jelom, ki bi bilo dovolj hranilno in zdravo.

O menjanju odeval v raznih letnih časih treba postopati vedno oprezno. Osobito je treba paziti, da ne menjamo prenaglo tople odeje, s hladno, n. pr. v pomladi, ker se, s tem človek prehladi najraje. Oblačilo in perilo novorojenca mora biti dovolj toplo, da ga more greti, a razven tega mehko, popustljivo in čisto. Koliko dece umira samo zato, ker se ne pazi dovolj na njih odevalo in toploto! Kasneje, v 5. letu treba navaditi otroke na lahko oblačilo, samo noge morajo biti vedno tople; mokra odevala treba je hitro sneti z otrok ter je zamenjati se suhimi. Stari ljudje naj se drže toplih oblačil, ker čim lažje jim pada lastna toplota, tem lažje se morejo pokvariti. (pride še)

Pripravila in uredila: Irena Eiselt in Žiga Cerkvenik

Fotografije hrani Kartografska in slikovna zbirka NUK.

Slovenka in moda (1. del): Kar enemu lepo pristoja, druzega kvari

Slovenka in moda (2. del): Poglejmo, v kakem razmerji je obleka se zdravjem

 

Rubrika: RETRO META

 

Več od Žiga Cerkvenik

Potovanje iz Ljubljane v Šiško

Naravoslovec in pisatelj Fran Erjavec (1834-1887) je slovenski javnosti nemara najbolj znan...
Beri dalje