Ljudje v Sloveniji so jezni in za to imajo številne razloge. Na ulice slovenskih mest jih je v zadnjih tednih privedlo splošno nezadovoljstvo z elitami, ki so v letih po osamosvojitvi Slovenijo pripeljale iz cvetočega najrazvitejšega popka bivše Jugoslavije na prezadolženo, nepomirljivo sprto in brezperspektivno periferijo Evrope. Čeprav ni zatajila samo politična, ampak tudi gospodarska elita, pravna stroka in inteligenca, je jeza osredotočena zlasti na pripadnike političnega razreda. Po eni strani zato, ker prevladuje občutek, da gre za ljudi, ki svojega poslanstva niso izpolnjevali v interesu skupnosti, ampak v interesu njih samih, njihovih bližnjih in v interesu kapitala, po drugi strani pa so politične elite najbolj na udaru tudi zato, ker jih je najlažje identificirati, saj jih reprezentirajo ljudje z imeni in priimki, ki že 20 let polnijo prve strani in zaslone slovenskih medijev. Krivda menedžerjev, pravnikov, bankirjev, javih uslužbencev, ki so aktivno izčrpavali družbeno premoženje, in krivda vsakega od nas, ki smo to pasivno spremljali, ni nič manjša, je pa manj očitna. Zaradi poplavljenosti z vulgarnim političnim primitivizmom, neobrzdano željo po akumulaciji kapitala in zapiranja pasivne večine v zasebno sfero je v državi odpovedal imunski sistem. Zlorabe sistema niso doživele niti neformalnih kaj šele formalnih sankcij, javni prostor je bil rezerviran za omejen krog ljudi, nove ideje niso imele možnosti prodora.
Čeprav etablirani intelektualci, od katerih se le redki udeležujejo protestov, še naprej ugotavljajo, da protesti niso dovolj artikulirani in da se bodo prej ali slej spremenili v prah, pa se vsak dan znova pojavljajo gibanja, iniciative, intervencije in posamezni vzkliki, ki na različnih platformah oblikujejo relevatne vsebinske zahteve. Te so sicer heterogene, od marksističnih zavračanj kapitalizma kot takega, do zahteve po pravni državi in v njenem okviru poštenega delovanja kapitalizma. Svoj delež odgovornosti so v zadnjih dneh nase prevzeli mediji, ki odpirajo prostor za alterantivne poglede, ki jih v medijih prej nikoli niso imeli, različne asociacije mladih se združujejo na socialnih omrežjih, intelektualci liberalne opcije so ustanovili Odbor za pravično in solidarno družbo, študenti in profesorji ljubljanske univerze so formirali internetno platformo
Danes je nov dan, na kateri lahko vsakdo participira s svojimi predlogi, kako priti do pravice do dobrega življenja, solidarne družbe, skupnega, dobre politične oblasti, spoštovanja narave, človeku prijazne ekonomije in vključenosti. Skratka, civilna družba vre bolj kot kadarkoli v zadnjih 20 letih in je bistveno bolj konstruktivna, perspektivna in inovativna kot politična elita.
Hkrati se zdi, da je tem heterogenim skupinam ob petkovih protestih dokončno skupni imenovalec postavila kar sama oblast, natančneje Socialdemokratska stranka premierja Janeza Janše, ki je zaradi diskreditirajočih, žaljivih in ponižujočih izjav na spletnem omrežju Twitter fokus protestov potegnila nase. Proteste deset tisoč ljudi pospremiti z izjavami kot so »#vstaja ? Komunistična internacionala, retorika državljanske vojne, totalitarni simboli? Vstaja zombijev, ne pa vstaja naroda!!!« niso niti potrebne niti politično modre, so pa izraz neustavljive potrebe po kreiranju sovražnika, ki slovensko politično desnico pod vodstvom Janeza Janše vodijo že 20 let. V naslednjih dneh in tednih je zato pričakovati vedno več zahtev po odstopu vlade, ki se v tem trenutku zdi prva ovira za premik iz preteklosti v prihodnost.
Pri tem bi bilo dobro, da tudi politiki z levice ne bi pozabili, da tudi oni na protestih niso najbolj dobrodošli, ker je ta država, tam kjer je, tudi zaradi njih. Seveda imajo pravico izraziti svoje mnenje, a za to državo lahko naredijo največ, če jo prepustijo ljudem in se na njeno čelo ne postavljajo več kot edini možen antipod Janeza Janše. Edini način participacije v javnem življenju ni oklepanje oblasti. Nikoli ne gre za tistega, ki je na oblasti ali si jo želi, ampak za tiste, v imenu katerih jo izvaja.
(Opomba: tekst je v skrajšani verziji izšel 23. decembra 2012 v Jutarnjem listu)
P.S. Objavljeni bodo komentarji, ki ustrezajo načelu spoštljivega komuniciranja tako do avtorice zapisa kot drugih komentatorjev in komentatork.