To je surova riba. Jedel sem ribe na različne načine, pečene in kuhane in v omaki in brez, pa so mi postale dolgočasne. Nisem namreč več ljubil vonja po ribi. Potem sem odkril Japonce, čeprav boste v zgodovinskih knjigah prebrali, da jih je nekdo drug. In to ne suši, ki človeku najprej pade na pamet, ampak sašimi, torej riba brez.
Pri nas za tak primer vzamemo lep kos tunine, narežemo na grižljaje, običajno je to 3 cm x 1,5–2 cm x 0,6 cm, plus minus 13 %. Za sašimi so dobri samo najlepši kosi, ostalo postrgamo s kožice in špeštamo in počakamo na naslednji recept. Na liste hrustljave solate naložimo tuno, okoli položimo kupčke vloženega ingverja (pickled ginger), na laske naribano belo redkev in korenček in nemara nekaj sladko okisanega zelja. Vsak ima pred seboj posodico s sojino omako, v kateri je razmehčal nekoliko watsabija (zeleni hren) in tam notri se namaka s paličicami kose tunine.
Marko Zorko, Knjiga mrtvih
P.S. Knjigo mrtvih je izdalo časopisno podjetje Mladina d.d. , kupite jo lahko v Mladinini spletni trgovini (www.mladina.si/trgovina). Priporočamo tudi Zorkovo avtobiografijo Mein Kampf, knjigo, za katero se praši. Dobite jo v spletni knjigarni eBesede.