Hej, ste danes že kaj poparticipirali?
Ve se: umetnosti, kulturi in nevladnim organizacijam je skupno, da vsako leto razpolagajo z manj denarja. Da bi si zagotovile financiranje, so se prisiljene prijavljati na veliko število najrazličnejših razpisov, od malih lokalnih, preko regionalnih, nacionalnih do velikih evropskih. Ne glede na sektor ali temo je v vrhu kriterijev glavnine razpisov zahteva po ‘participatornosti’, ki naj bi jo prijavitelji dokazovali skozi naravo projekta, delovne procese, uporabljene tehnologije, horizontalne povezave, predvsem pa s statistiko številčnosti udeležencev, sodelujočih, publike.
Vse bolj se tudi ve, da se družbene participatorne prakse dojemajo kot pomembne geste in dejavnosti pri izpolnjevanju naloge krpanja družbenih vezi. Tudi, ko projekti niso neposredno ‘participatorni’, njihovo vrednost veča kakršnakoli oblika nanašanja na družbeno kohezijo, skupnost, kolektivnost, sodelovanje, vključenost. Takšnim projektom se samoumevno pripisuje nekakšno kritično ost in nasprotovanje neprimernim politikam, vtis dajejo, da delujejo v smeri izboljšav in dobrih družbenih sprememb.
Celoten zapis lahko preberete na TEJ povezavi.
Avtorica: Maja Hawlina, psihologinja, ki se dvajset let ukvarja s komuniciranjem družbenih tem v javnem prostoru. Posebej jo zanimajo reči vsakdanjega življenja, dekonstrukcija ideologij in moč imaginacije. Zadnja leta ustvarja artivistične intervencije, ki spodbujajo ustvarjalne ugovore, participacijo, aktivno državljanstvo in ekonomijo daru. Na Twitterju jo najdete pod @majahawlina.
Zapisi Maje Hawlina na Metini listi:
Kako s(m)o Luko Mesca odkrili čez noč