Po vseh dramah s predsedniškimi predvolitvami, pa potem z dvema krogoma predsedniških volitev maja meseca in dvema krogoma skupščinskih volitev v juniju, smo v Franciji končno na cilju naporne sezone volitev. Še pred nekaj meseci ga ni bilo, ki bi napovedal takšen razplet.
- Vse, kar morate vedeti o francoskih predsedniških volitvah 2017
- Vse, kar morate vedeti o francoskih skupščinskih volitvah 2017
V Franciji so se karte dodobra premešale, političen zemljevid je povsem drugačen kot kdajkoli prej in je zato težko napovedovati, kakšni meseci in leta bodo sledila.
Precej neznani Emmanuel Macron je predsednik, njegovo gibanje oz. stranka, sredinska La République en marche, formalno ustanovljena letos spomladi, ima v parlamentu oz. Nacionalni skupščini absolutno večino (308).
Za vladanje, za kar je dovolj 298 poslancev in poslank, Macronovi zares ne potrebujejo nikogar (ob predpostavki, da poslanska skupina ne zbezlja). Moči so sicer združili z MoDem (centristi) in bodo imeli v Nacionalni skupščini skupaj 350 sedežev.
Republikanci (Les Républicains, zmerna desnica) so iz 196 sedežev padli na 113, precej hudo, ampak niti približno tako hudo kot socialisti (Parti socialiste, zmerna levica).
Doslej vladajoča stranka socialistov se je sesedla v prah, iz 295 poslancev in poslank so padli na … 29. Devetindvajset!
Tradicionalna desnica ima dooolg nos, tradicionalna levica pa je na poti v rehab, gola in bosa ter katastrofalno brezzoba je ostala po teh bitkah.
Skrajna desnica oz. Nacionalna fronta Marine Le Pen (Front National) se je okrepila, čeprav manj od majskih napovedi in dobila krepko manj od glasov na predsedniških. Iz 2 poslancev pa so po novem vendarle na 8, plus, MArine Le Pen je prvič izvoljena v parlament.
Če gledam zgolj na število glasov, ki so jih dobili njeni kandidati in kandidatke (skupaj 1.590.858), potem je na skupščinskih volitvah več ljudi glasovalo le še za Macronovo LREM (7.826.432) in republikance (4.040.016). V številu sedežev se to sicer ne vidi, niso tretja najmočnejša stranka v parlamentu, bi pa rekla, da je to vseeno podatek, ki ga ne gre prezreti.
Radikalna levica Jean-Luca Melenchona – zdelo se je, da ga podpira veliko ljudi, ne vem, kam so izginili. Imajo vsega 17 poslancev in poslank, kar je sicer dovolj za oblikovanje poslanske skupine (vsaj 15 sedežev), s kom bodo sodelovali, kako glasni in učinkoviti bodo lahko s tem, pa še vidimo.
Poraženi po vrsti poudarjajo, da je bila na francoskih skupščinskih volitvah nizka udeležba, kar je res – 42,64 % v drugem krogu.
Resnici na ljubo pa je to podatek, s katerim si zaenkrat ali naslednjih 5 let ne morejo kaj dosti pomagati. Rezultat je, kakršen je, vladajo tisti, kot pravijo, ki se prikažejo na volitvah. 2,95 % volivcev in volivk je oddalo prazne glasovnice (1.397.496).
- Število volivcev in volivk v Franciji: 47.292.967.
- Število tistih, ki so se udeležili 2. kroga skupščinskih volitev: 20.167.432 (42,64 %).
- Povprečna starost novega sklica parlamenta: 48 let (prej 53 let).
- Spolna sestava novega parlamenta: 354 poslancev (61,35 %) in 223 poslank (38,65 %). Volivci in volivke so izvolili rekordno število poslank, 68 več kot v prejšnjem sklicu. (vir)