Vedno imam odprtih več knjig: Marko Bucik

Marko Bucik (foto: osebni arhiv)
Marko Bucik (foto: osebni arhiv)
Marko Bucik (foto: osebni arhiv)

Avtor: Marko Bucik trenutno živi v Washingtonu, kjer dela kot svetovalec na Svetovni banki. V svojih študentskih letih je bil aktiven v nevladnih organizacijah, kasneje pa skoraj 7 let preživel med Ljubljano in Brusljem kot uslužbenec Vlade RS, Evropske komisije in vodja pisarne Iva Vajgla v Evropskem parlamentu. Čez Atlantik se je podal pred dvema letoma, ko je prejel štipendijo za študij na Elliott School of International Affairs. Marko piše o Ameriki in EU za Večer, občasno tudi za openDemocracy in EurActiv, tvita na @markobucik

Ne morem se pohvaliti, da sem najbolj discipliniran bralec. Malokatero knjigo preberem od prve do zadnje strani, vedno imam odprtih več. Pravtako je večino časa nabor izrazito raznovrsten in obsega tako znanstvene knjige o ekonomiji, zunanji politiki in družbi kot tudi leposlovje. Kljub temu pa se v mojih rokah v zadnjem času najpogosteje znajdejo zapisi, ki odkrivajo drugačne plati Amerike (in sodobnega kapitalizma): revščino, diskriminacijo, nemoč. Vse od izbruha krize in selitve čez Atlantik so to teme, na katere sem veliko bolj pozoren, s svojim pisanjem za Večer jih skušam približati tudi bralcem v Sloveniji.

Za tokratni pregled sem skušal izbrati nekaj knjig, ki sem jih (pre)bral v zadnjih mesecih in se mi zdijo za poznavanje Amerike in sodobnih gospodarskih gibanj obvezno čtivo, istočasno pa so seveda poučne tudi v kontekstu Slovenije, ki se trenutno prebija skozi verjetno najtežje obdobje preobrazbe in dejanskega osamosvajanja.

(vir: Amazon)
(vir: Amazon)

1) Code of the Street: Decency, Violence, and the Moral Life of the Inner City (Elijah Anderson, 2000)

Povod za branje knjige je bilo srečanje z avtorjem na njegovem nedavnem predavanju o predsedniku Obami in življenju temnopoltih v sodobni Ameriki na New America Foundation. Anderson je profesor sociologije na univerzi Yale in izjemno pronicljiv opazovalec ameriške družbe. Knjiga Code of the street je rezultat večletnega življenja »pod krinko« v najbolj revnem in segregiranem delu Philadephije, med skoraj izključno temnopoltim prebivalstvom na meji ali pod pragom revščine, med nasilnimi združbami, propadlimi družinami ter vsesplošnem brezupju in bedi. Knjiga zelo dobro pojasni, zakaj so t.i. »pravila ulice« povsem racionalna posledica getoiziranega okolja, v katerem odraščajo milijoni temnopoltih Američanov. Ne samo, da je nasilje edini način dokazovanja, je tudi edino zagotovilo za preživetje – tako fizično kot materialno. Za zunanji svet primitivno izkazovanje bogastva, t.j. pretirano poveličevanje zlata, dragi avtomobili, nekontrolirana poraba, je zgolj način razvrščanja po notranji hierarhiji geta in seveda poskus vsaj materialnega oddaljevanja od bede vsakdana. Zaradi pomanjkanja služb in skoraj popolne odsotnosti javnih institucij seveda velika večina prebivalcev geta ostaja obsojena na vsakodnevni boj za preživetje. Najpomembnejša dodana vrednost Andersonove knjige pa je, da bralcu z njo približa realnost getoizirane (predvsem temnopolte) Amerike. Premožnejši sloji, ki niso nikoli občutili brezupa urbane revščine na svoji koži, namreč nikakor ne razumejo, zakaj vsi mladi ne postanejo uspešni igralci ameriškega nogometa, košarke ali zvezde Hollywooda, temveč veliko bolj pogosto pristanejo v že tako polnih ameriških zaporih. Code of the street ponuja žalostno, a realno, razlago.

(Anderson je za revijo The Atlantic napisal tudi daljši prispevek o isti vsebini, ki je v bistvu povzetek knjige, povezava tukaj.)

2) With Liberty and Justice for Some: How the Law Is Used to Destroy Equality and Protect the Powerful (Glenn Greenwald, 2011)

Glenn Greenwald (foto: Gage Skidmore via Flickr)
Glenn Greenwald (foto: Gage Skidmore via Flickr)

Greenwald je danes svetovna novinarska zvezda. Nedavno mu je namreč »prebežnik« Edward Snowden predal večino odtujenih dokumentov ameriške Agencije za nacionalno varnost (NSA) ter mu s tem podaril najbolj odmevno novinarsko zgodbo leta 2013. Kljub temu je bil Greenwald že pred svojim sedanjim pisanjem za britanski časopis The Guardian izjemen opazovalec trendov izključevanja, diskriminacije in nezakonitega postopanja ameriških oblasti in podjetij doma in na tujem. Čeprav se knjiga With liberty and justice for some na trenutke bere kot impičment administracije Busha mlajšega, je njena vsebina veliko širša. Greenwald namreč temeljito razišče zgodovinski okvir znotraj katerega si je premožna in politično vplivna elita v veliki meri prikrojila Ameriko po svoji meri. Slika o ameriškem pravosodju, ki se izriše ob branju knjige, je daleč od idealizirane podobe vladavine prava, ki je eden izmed najbolj pogosto zlorabljenih pojmov sodobnega Zahoda. Prav nasprotno, podroben pregled ameriškega pravosodja skozi čas naslika na eni strani veliko bolj tragično podobo nedotakljivosti elit, ki jih bodisi zaradi prirejenih pravil igre pogosto ne preganja nihče bodisi jih branijo superzvezdniški odvetniki, ter na drugi strani množice revnih in nemočnih, ki si spusta v pregrešno drag sodni ring pogosto sploh ne morejo privoščiti, obenem pa ostajajo žrtve policijskega nasilja in diskriminacije pravosodnega sistema. Zelo luciden in neprijeten popis stanja, ki ga velika večina mainstream medijev sploh ne problematizira več, pa vendar ostaja v jedru eden največjih izzivov za bolj uravnoteženo porazdelitev bogastva in dohodkov v Ameriki.

(Greewald je o knjigi spregovoril tudi v enournem pogovoru za popularno serijo »pogovorov o zgodovini« na kalifornijski univerzi v Berkleyu, tvita na @ggreenwald).

3) The Great Stagnation: How America Ate All The Low-Hanging Fruit of Modern History, Got Sick, and Will (Eventually) Feel Better (Tyler Cowen, 2011)

Tyler Cowen (foto: Politics and Prose Bookstore via Flickr)
Tyler Cowen (foto: Politics and Prose Bookstore via Flickr)

Tyler Cowen je eden izmed najbolj odmevnih ameriških ekonomistov in njegova knjiga The great stagnation je bila ob izdaji deležna veliko pozornosti. Za začetek najprej to: knjiga obsega vsega 80 strani, se odlično bere in je izjemno dostopen (dober) razmislek o sodobni ekonomiji. Cowen postavi na začetku tezo, da je doseganje gospodarske rasti v Ameriki (in drugod v razvitem svetu) postalo veliko težje predvsem zaradi tega, ker so vsi dokaj enostavni viri in mehanizmi že dodobra iztrošeni. Tehnološki preboji preteklosti (elektrika, motor na notranje izgorevanje, žarnice, letala …) so bili bistvena podlaga za dosedanji gospodarski napredek, ki je zagotovljal tako vedno višjo stopnjo dohodkov ter s tem kvaliteto življenja, vendar tudi stabilno visoko stopnjo zaposlenosti (seveda z nekaterimi izjemami). Dandanes je takih prelomnih izumov veliko manj, najbolj se jim približa seveda medmrežje. Cowen je dokaj kritičen glede cedenja slin ob izumljanju številnih (nepotrebnih in nevarnih) finančnih instrumentov ter velikih investicijah v zdravstvo, katerega izumi ostajajo dosegljivi zgolj omejenemu krogu elit, istočasno pa tudi slednjim zgolj marginalno podaljšujejo ali izboljšujejo življenje. Kljub naslovu knjige, ostaja pesimističen glede iskanja novih virov gospodarske rasti od katere bi imela koristi celotna družba. Z izjemo širjenja trgov na Afriko, Indijo in Kitajsko ter interneta, na obzorju ne vidi veliko pozitivnega. Njegovi zaključki niso svetla točka knjige, ki pa kljub temu ostaja sveže in še kako relevantno branje.

(Cowen sicer predava ekonomijo na univerzi George Mason v Virginiji, bloga, tvita na @tylercowen, pred kratkim je izdal knjigo Average Is Over: Powering America Beyond the Age of the Great Stagnation, ki pa je še nisem uspel prijeti v roke.)

4) The Corrosion of Character: The Personal Consequences of Work in the New Capitalism (Richard Sennet, 1998)

Richard Sennet (foto via Wikimedia)
Richard Sennet (foto via Wikimedia)

Richard Sennet je profesor sociologije na London School of  Economics and Political Science in New York University, večino svojega časa posveča raziskovanju sodobnega kapitalizma in njegovih vplivov na posameznika in družbo. Sennet je spisal sicer množico knjig, vendar mi je ob nedavnem srečanju, po predavanju na univerzi Georgetown, priporočil v branje nekoliko starejšo The Corrosion of Character, ker naj bi se najbolje brala. In res, Sennet v knjigi skozi serijo osebnih zgodb popiše, kako osnovne silnice »novega« kapitalizma na žalost silijo posameznike v točno določene oblike obnašanja, predvsem pa v boj za denar kot sodobno merilo uspeha. Temu dandanes posameznik podreja vse, predvsem tam, kjer je država blaginje najmanj razvita. Pa daleč od tega, da bi bil avtor nastrojen proti kapitalizmu. Nikakor ne, vendar se nekoliko romantično vrača v čas, ko je Bismarck sredi 19. stoletja v Nemčiji postavljal osnove evropske države blaginje in »socialnega« kapitalizma, ki je ljudem dolgo zagotavljal ravno dovolj varnosti in predvidljivosti, predvsem zato, da se ne bi neprestano upirali ali podlegali radikalnim političnim ideologijam (beri: komunizmu). Sennett natančno secira »novi« kapitalizem, ki se je zaradi tehnološkega napredka, izgube moralnih opornih točk in globalizacije sprevrgel v boj za preživetje – nekje bolj krut, drugod manj. V luči današnje krize, individualizacije sodobnih družb na Zahodu, poskusov »racionalizacije« javnega ter nekritičnemu upeljevanju fleksibilnosti za vsako ceno, še kako zanimivo branje.

Za naslednje mesece imam v načrtu naslednje:

1) Days of Fire: Bush and Cheney in the White House (Peter Baker, 2013): 800-stranska epopeja skozi osemletno administriranje Busha mlajšega. Baker sicer za New York Times pokriva Belo Hišo.

2) Empire of Illusion: The End of Literacy and the Triumph of Spectacle (Chris Hedges, 2010): Hedges je nekdanji bližnjevzhodni dopisnik New York Timesa, med razpadom Jugoslavije pa je pisal iz Sarajeva. Kasneje je za pisanje o ameriškem spopadanju s terorizmom prejel Pulitzerjevo nagrado, v zadnjih letih pa je postal predvsem poznan kot liberalni (beri: levičarski) aktivist, ki opozarja na nevzdržnost ameriškega »napredka«.

3) Why nations fail: The origins of power, prosperity, and poverty (Daron Acemoglu in James A. Robinson, 2012): Acemoglu je profesor ekonomije na Massachusetts Institute of Technology (MIT), Robinson pa profesor družbenih ved na Harvardu. Why nations fail je njun poskus razlage, zakaj se nekatere države uspejo izkopati iz revščine, nekatere pa ne.

 

(vir: http://www.sarahsarna.com/design-source-abe-books/)
(vir: http://www.sarahsarna.com/design-source-abe-books/)

P.S.: Ena izmed mnogih prednosti velikega knjižnega trga v enem same jeziku je to, da je rabljenih knjig na pretek. V zadnjih dveh letih sem tako mogoče kupil vsega skupaj tri nove knjige, vse ostalo pa preko izjemne spletne trgovine AbeBooks. Ne samo, da so tam knjige seveda veliko cenejše, knjige imajo tudi svojo zgodovino – nemalokrat so to knjižnični izvodi z nekaterimi osebnimi pripiski, pozabljenimi razglednicami ipd..

 

Privoščite si tudi:

I like the books tell a good story that stays in my head: Pekka Metso (januar 2014)

Je bolje začeti s knjigo ali filmom/serijo: Blaž Nemec (januar 2014)

Branje me spremlja ves čas: Špela Trefalt (januar 2014)

 

Več od Metina lista

Ker nogomet ni samo nogomet!

Že Bill Shankly, škotski nogometaš in manager, je l. 1981 dejal: “Nekateri...
Beri dalje