ADORA – interaktiven zdravnikov asistent

Avtor: Kristjan Košič, koordinator in vodja projekta Adora (Advanced Doctor’s Operational Research Assistant)

ADORA je interaktiven zdravnikov asistent, ki omogoča edinstven prikaz informacij o bolniku pred in med operacijskimi posegi. S pomočjo razpoznave gibov oz. kretenj in  zvoka zagotavlja enostavnejšo, naravnejšo in učinkovitejšo komunikacijo človek-računalnik. Je produkt znanja stroke, sodobnih informacijsko komunikacijskih tehnologij ter napredne strojne opreme, ki s preprosto uporabo brezkontaktne interakcije krajša čas trajanja posegov ter s tem neposredno vpliva na ekonomske in ekološke vidike zdravstvene oskrbe.

Ideja se je porodila UKC Maribor, kjer so želeli olajšati delo kirurgom med zahtevnejšimi operacijskimi posegi. Kirurg mora namreč med zahtevnimi operacijami večkrat poseči po podatkih o bolniku. Podatki so sestavljeni iz nabora bolnikovih preiskav in izvidov. Ogledi podatkov med posegi so nujni in omogočajo lažje odločanje v kritičnih situacijah. Za ogled bolnikovih podatkov pa mora kirurg zapustiti svoje mesto ob operacijski mizi ter se premakniti do računalnika, ki mu omogoča dostop do podatkov. S premikom izgubimo dragocen čas, saj se mora kirurg – preden se vrne – ponovno dezinficirati. Ponoven postopek dezinfekcije traja do 10 minut, kar posledično pomeni daljši čas pacienta v anesteziji, večje stroške dela ter povečano porabo sanitetnih virov (voda, rokavice, halja, čistila, gobice itn.). Med zahtevnejšimi operacijskimi posegi kirurg postopek ogleda podatkov ponovi večkrat (povprečno štirikrat na poseg).

Zastavljen izziv se nam je zdel aktualen in zanimiv, predvsem pa problem, za katerega bi lahko z interdisciplinarnim pristopom našli kvalitetno in edinstveno rešitev. Sestavili smo ekipo, ki se je z navdušenjem lotila študije problema ter iskanja primernega odgovora. Ekipo so sestavljali študenti Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko in Medijskih komunikacij. V veliko pomoč nam je bilo tudi strokovno poznavanje problema iz »prve roke«, kjer so nam pomagali kolegi s strani UKC Maribor. Ekipa ADORA se je s svojo rešitvijo predstavila na študentskem tekmovanju Imagine Cup 2013, kjer je zmagala v kategoriji inovacije. Prav tako je v okviru konference Dnevi slovenske informatike dosegla prvo mesto za najboljši študentski projekt na področju informatike v letu 2013.

Rešitev problema smo si zamislili z vključitvijo naprav, ki omogočajo brezkontaktno interakcijo z računalnikom. Brezkontaktna interakcija z računalnikom omogoča uporabniku upravljanje računalnika s pomočjo razpoznave gibov oz. kretenj in  glasovnih ukazov namesto starih vmesnikov kot sta tipkovnica in računalniška miška. Naprave za brezkontaktno interakcijo so se že precej uveljavile v zabavnem svetu igric, v zadnjem času pa so tudi uporabniki namiznih aplikacij uvideli prednosti le-te. Ena izmed takšnih naprav je Microsoft Kinect, ki zaznava gibe uporabnika, kot tudi njegove glasovne ukaze. Z vključitvijo naprave Microsoft Kinect smo kirurgom med operacijskimi posegi zagotovili dostop do bolnikovih podatkov ter s tem skrajšali čas operacijskih posegov in čas bolnika v anesteziji. Kirurgu sedaj ni potrebno zapustiti sterilnega polja, saj lahko z gibi, kretnjami in glasovnimi ukazi upravlja podatke o bolniku.

Seveda se zgodba tukaj še ni končala. V sklopu raziskave smo ugotovili, da sama priprava zdravnika na operacijski poseg terja svoj čas in napor, saj so podatki razpršeni znotraj različnih bolnišničnih informacijskih sistemov. Zato smo razvili tudi tablično aplikacijo, ki kirurgom omogoča lažjo pripravo na operacijski poseg. Kirurg si na tablični aplikaciji ogleda in pripravi podatke, ki jih bo upravljal med posegom.

ADORA – avtorji videoposnetka so študenti Medijskih komunikacij, ki so zelo aktivni v sklopu Razum produkcije.

Ekipa, ki so jo sestavljali še Boštjan Arzenšek, Andraž Leitgeb , Zedin Salkanovič, Matej Vogrinčič (vodja projekta na UKC Maribor), bo še naprej aktivno razvijala informacijsko rešitev ADORA ter jo prilagajala potrebam stroke, s katero bomo še podrobneje analizirali potrebe medicine in prilagodili način delovanja rešitve različnim segmentom medicine. S tem bomo znižali ekonomske in ekološke vidike zdravstvene oskrbe ter posledično krajšali čakalne dobe. Med samim delom smo spoznali, da lahko s pravim pristopom, zagnanostjo ter široko odprtim pogledom rešimo še tako zahteven izziv.

P.S. Objavljeni bodo komentarji, ki ustrezajo načelu spoštljivega komuniciranja tako do avtorja zapisa kot drugih komentatorjev in komentatork.