“Ob dveh zjutraj sem se odpravljal iz restavracije, v kateri sem zaposlen. Ustavil me je mlad moški, ki me je vprašal kam grem in od kod sem. Samo streljaj vstran za vogalom je čakala četverica. Moj sogovornik mi je povedal, da je zdaj prišel čas, da spoznam, kdo so Zlata zora. Z roko so mi prekrili usta in me začeli pretepati, brcati in suvati. Kri je špricala. Posebej so ciljali v glavo. “Izgubil sem zavest“, mi o prvem v seriji napadov tega poletja pove pakistanski imigrant Sarfraz Malik. Skromni 33-letni pomočnik kuharja je ves avgust preživel v bolnišnici, čakajoč na operacijo razbite spodnje čeljusti. Njegova teža je vidno upadla, vijolično-rdeče modrice so izginile komaj po dveh tednih. V šibko azijsko telo se je naselil strah, razočaranje in želja po vrnitvi v Islamabad.
ZAPRTA, A PRILJUBLJENA ZLATA ZORA
Osem najvidnejših predstavnikov Zlate zore je trenutno še vedno zaprtih (vodja Mihaloljakos, Papas, Lagos, Germenis, Iliopulos, Kuzilos, Bukuras in Kasidiaris), še trije so v hišnem priporu (Mihos, Kukutsis in žena vodje Zarulja). Poslanske imunitete so bile poslancem, ki so zaprti, odvzete. Financiranje stranke iz državnega proračuna se je prekinilo (od izvolitve junija 2012 pa do prekinitve financiranja decembra 2013 se je na račune stranke skupaj s plačami poslancev nateklo skoraj 3 milijone evrov). Dva izmed njihovih poslancev Bukuras in Aleksopulos sta se po umoru grškega raperja Pavla Fisasa septembra lani uradno ločila od stranke in postala neodvisna poslanca. Oba “spreobrnjena politika” zdaj dobivata grožnje in sta priča javnemu posmehovanju in blatenju s strani neonacistične skupine, ki sta ji prej pripadala. Očita se jima, da sta “izdajalca domovine”. Nekdanji korintski pek Bukuras, ki je sodeloval tudi v največjem atenskem pogromu na imigrante leta 2011, je zato ločen od matice Zlate zore v zaporu.
Zadnja v vrsti aretacij zlatozorjašev je bila izpeljana 11. junija letos, ko so za zapahe pripeljali zadnjega, a najvidnejšega, najvplivnejšega in najbolj priljubljenega član Zlate zore Ilijasa Kasidiarisa. Odličen rezultat na majskih lokalnih in evropskih volitvah, kjer je Zlata zora svojo prisotnost podvojila, v nekaterih predelih države pa celo potrojila ter poslala v Bruselj tudi tri svoje poslance, je v orbito izstrelila tudi 33-letnega Kasidiarisa. Atenski obritoglavec ostaja daleč najbolj karizmatičen, oboževan in za skupino, ki išče “nekoga, ki bi ga lahko postavila na oltar”, tudi najbolj karizmatičen pripadnik te ultra desničarske domoljubne stranke.
Kasidiaris je idol najbolj vzornega grškega neonacista. Je občutno bolj priljubljen od vodje Zlate zore Nikosa Mihaloljakosa, četudi v svojih govorih večkrat omenja, da sam “ni vodja stranke, ampak samo njen tiskovni predstavnik, član in poslanec”. V boju za atenskega župana letos maja je dobil visoko 16,12 % volilno podporo (pred štirimi leti je na lokalnih volitvah Mihaloljakos dobil 5 % glasov). Nasilni Kasidiaris, ki si je popularnost posebej dvignil, ko je pred dvema letoma na televizijskem soočanju oklofutal poslanko komunistične partije, je zaupalo kar 36.000 Atenčanov. V treh predelih Aten (pretežno imigrantskih) pa so ga volilci z več kot 20 % podpore postavili na najvišje mesto. Takšnega rezultata ni Zlata zora doživela z nobenim kandidatom.
NEONACIZEM KOT MODNI TREND
Priljubljenost preračunljivega Kasidiarisa je izjemna. Je spreten retorik, zglednega videza, nasilnega obnašanja, impulzivnega vedenja. Spi z orožjem ter stare politične veljake imenuje “debele zavaljene svinje”. Ženske ga obožujejo. Vsaka poteza, ki jo javno izpelje, požanje salve reakcij, posebej, ker je pri svojih metodah osredotočen na prikrita in umazana razkrinkanja političnih nasprotnikov ter povzdigovanja grškega preprostega uma kot “potomca večvrednostne helenske kulture”. Novinarje in snemalce brca, pljuva in poriva pred očmi vseh. Navkljub vsemu se ti ponižno vračajo in mu vedno znova nastavljajo mikrofone in prižigajo kamere. Vedno je zmagovalec.
Kasidiarisu je uspelo imidž neonacista vpeljati kot modni trend. Mladi moški, med 20-30-im letom starosti (največje volilno telo Zlate zore), se veliko lažje identificirajo s spretnim, militantnim Kasidiarisom, kot pa z debelušastim, ohlapnim in dolgočasnim 57-letnim Mihaloljakosom. Obrita glava, mišičasto telo, nacistični-patriotski tatuji, vojaške hlače, črna majica in mladostni videz so njegov zaščitni znak.
Kasidiaris se nikjer več ne pojavi naključno. Tudi svoje zaprtje je izkoristil za neonacistični resničnostni šov, ki mu nedvomno koristi. Vsak teden se v živo preko telefona oglaša iz atenskih zaporov Koridalu v oddajo, ki jo Zlata zora preko spleta prenaša svojim zvestim gledalcem. Sproščeno se smehlja, napoveduje nove boje, grozi sedanji vladi Antonisa Samarasa in dobro obveščen komentira aktualno politično dogajanje. Grmi nad političnim obračunavanjem z njim in njegovimi sodelavci ter nagovarja “preproste in razumne grške državljane naj ne gledajo televizije in ne verjamejo lažem, ki jih Samarasova hunta skuša prikazati”.
V veliki meri je ravno Kasidiaris zaslužen za dvig priljubljenosti te stranke v zadnjih dveh letih po tem, ko je ta prvič prestopila parlamentarni prag (iz 6 % se jim je ta dvignila za štiri). Navkljub sojenjem, razkrinkanju, da gre za stranko, ki nedvomno neprikrito ljubimka z nacizmom ter v svojih vrstah uri paramilitarno skupino, je Kasidiarisu uspelo z zvijačami (zadnja najbolj odmevna je primer Baltakos) strankino priljubljenost občutno dvigniti. Grški gospodarski zlom in socialna kriza sta ob tem še voda na mlin največji neonacistični grupaciji na Helenski zemlji ta trenutek.
“Volil bom Kasidiarisa, seveda. On je edini, ki bo sposoben vzpostaviti red v kaotičnem mestu”, so mi podporniki atenskega obritoglavca zatrjevali pred majskimi volitvami. Med temi sem jih našla kar zajetno število takšnih, ki so glas namenili Kasidiarisu, vendar ne Zlati zori. Kasidiaris ima na svoji strani družbeni, gospodarski, politični in zgodovinski trenutek. Česa boljšega si kot politik ne bi mogel želeti.
RASISTIČNI HOMOFOBNI LOVCI
Zaprta neonacistična pošast (nekateri poslanci so v zaporu že več kot deset mesecev) nikakor ni preprečila njihovim članom nadaljevanja rasistične propagande in uveljavljanja agresivne homofobne politike na pregretih poletnih ulicah. Letake z neonacistično svastiko tako delijo pred Akropolo, s slogani čečkajo po stenah in v organiziranih tolpah izvajajo nasilne pohode. Samo to poletje so izvedli vsaj dva brutalna napada na imigranta in petkrat na geje. Dvakrat je bilo odvrženih več eksplozivnih sredstev v hiši, kjer so se nahajali priseljenci na Patrasu. V atenskem predelu Pireja so neznanci uničili šolo za priseljence in stene popisali s simboli podmladka Zlate zore. Anarhistični skvot v atenskem Marusiju je napadla stoterica obritoglavcev.
Vse žrtve, s katerimi sem se imela možnost pogovarjati, so mi opisovale podobno karakteristiko napadalcev: moški med 20-30-im letom starosti, delujejo izključno ponoči, v skupinah, njihove žrtve so načeloma moški, pripadniki marginalnih skupin, redko ženske. So dobro organizirani. Iranec Aškan Nedjefi, ki so ga neznanci napadli sedmega avgusta, mi je tako povedal, da je v času, ko ga je eden od napadalcev zabadal z nožem v trebuh ter drugi pretepal po glavi, tretji skušal preglasiti njegove krike na pomoč s hrupnim zvokom motorja. Uporabljajo nože, železne palice, lesene kole, bejzbolske kije. Skoraj nikoli strelnega orožja. V pogovorih z žrtvami pogosto omenjajo Zlato zoro.
„Namigovanja, aretacije in špekuliranja so politično motivirane. Vlada se boji naše moči in tega, da bomo prevzeli oblast,“ je potem, ko je bil pred dvemi tedni izpuščen iz zapora povedal, 25-letni poslanec Zlate zore Artemios Matheopulos, ki je včasih v skupini Pogrom basiral pesmi z verzi: “Jebi Ano Frank! Davidova zvezda mi gre na bruhanje! Ah, Auschwitz, ljubim te! Juden Raus!” ali pesmi z naslovom: “Govori grško ali crkni”.
Matheopulos, sicer partner Mihaloljakosove hčerke Uranije, ki je bila izvoljena v atenski mestni svet, je trenutno prevzel krmilo stranke. Bivši glasbenik svoje ruralno poreklo trenutno vnovčuje tudi v grški Makedoniji v borbi lokalnih kmetov, ki bodo obremenjeni z ruskim embargom. Vsak teden ima Zlata zora vsaj pet razlogov, s katerimi lahko opraviči svoje pojavljanje, ko grška vlada vpeljuje nove reforme, zateguje pas ali povečuje davke. Grškim neonacistom ni šlo nikoli lažje. “Govorijo v imenu preprostih ljudi. Ljudi, ki si samo želijo preživeti”, je njihovo poslanstvo opravičeval britanski deničarski nacionalist Nick Griffin ob zadnjem obisku v štabu stranke letos junija.
TELESA, POPISANA S SVASTIKO
Vpeljevanje neonacističnega fenomena kot vsakdanjega in družbeno sprejemljivega je najbolj očitno uspelo ustvariti grškim medijem. “V Kalamati sta bila ubita dva mladeniča”, je večina grških medijev poročala o dvojnemu umoru na Peloponezu, ki je bil odkrit prejšnji teden. Fotografije dveh fanatičnih bodibilderjev, katerih telesa so bila poraščena z nacističnimi in grškimi patriotskimi simboli, so kazala na to, da Konstantinos Sguros in Janis Komatis nista bila samo “preprosta fanta”.
Tudi po tem, ko so aretirali dva osumljenca, se je podobna retorika nadaljevala. “Posebej je potrebno omeniti, da sta bila najstnika prijazna, imela odlične ocene v šoli in govorila veliko jezikov”, so poročali na televizijskem programu Star o dveh 18-letnih fantih, ki sta z lovskimi puškami umorila zgoraj omenjena mišičnjaka. Ob tem so nacistično svastiko iz teles, s katerimi sta se okrasila tudi aretirana, amatersko izbrisali tekom živega prenosa. Absurd ne bi mogel biti večji saj se osumljena na vseh fotografijah pojavljata z orožjem, razkazujeta mišičasti telesi in nosita vojaške hlače ter črne majice z napisi „Živi ali umri.“ Notranji obračun med očitno radikalnimi desničarji, od katerih so vsi čutili nenasitno potrebo po krašenju svojih teles z očitno ideološkimi tatuji, je prikazan kot vsakdanje „druženje med mladimi“, ki se je tokrat pač končalo s smrtnim izidom.
„Dokler bom jaz vojak, levica ne bo vodila te države!“ je enajst dni pred svojo smrtjo Komatis, “bojda umirjenega značaja”, preko socialnega omrežja Facebook grozil evro poslancu Sirize Dimitrisu Papadimulisu. Povezava med vojsko, policijo in neonacističnimi skupinami in njeno največjo predstavnico Zlato zoro še nikoli ni bila tako zelo očitna, javna in zastrašujoča. To kažejo tudi zadnji rezultati majskih lokalnih in evropskih volitev, kjer se je več kot polovica policistov in vojakov spet opredelila za Zlato zoro. V močno polarizirani Grčiji so varnostni organi do obisti prepojeni z neonacistično ideologijo. To so mi potrdili tudi tisti, ki so imeli težave z Zlato zoro in napade prijavili policiji. Ta jih je pogosto ignorirala, primer enostavno zbrisala ali pa žrtve celo prikazovala kot zločince.
„Verjamemo, da bomo samo po sodni poti in preko zakonitih možnosti lahko zaustavili to neonacistično grožnjo“ so mi zatrdili iz odvetniške skupine, ki se skozi projekt, v javnosti bolj znan kot Jail Golden dawn, pripravljajo na sojenje neonacistični združbi – enemu najbolj odmevnih primerov desetletja, ki je po zadnjih informacijah prestavljen na december. Glavna obtožnica jih bremeni organiziranja kriminalne združbe. “Skupaj bodo sodili 80-im poslancem, članom in podpornikom te skupine preprostih in skromnih državljanov”, je odvetnik Zlate zore Hristoforos Tzakas povedal v svojem nedavnem intervjuju.
Dva izmed poslancev Zlate zore (eden izmed njiju je „neonacistični stilist“ Kasidiaris) bosta danes svobodno zakorakala iz zaporov do mestnih in regijskih oblasti ter pod imenom svastike prisegla služenju novega mandata. Obetajo se organizirani odgovori s strani civilnih gibanj, levice ter antifašističnih skupin, ki se v tem boju nikakor ne morejo poenotiti ter neonacistični zveri omogočajo lahkotno in svobodno pohajkovanje po osiromašeni, razkosani in polarizirani mediteranski zemlji.
Avtorica: Katja Lihtenvalner – občasno piše za Večer o aktualnih dogajanjih v grški prestolnici, ki je postala njen dom. Njena največja inspiracija so priseljenska življenja, nočne atenske ulice in politični ekstremizmi. Rada opazuje, dosti sameva, ne mara samopredaje. Na Twitterju jo najdete pod @Lihtenvalner.
Zapisi Katje Lihtenvalner:
Moderna tlačanska grška tragedija (julij 2014)
Grška Siriza – mladenka s starostnimi gubami (julij 2014)
Cestitam, se en obvescen, jasen, argumentiran clanek avtorice, ki odlicno pozna Grcijo! Bravo, Katja!