Kaj bi si o Sanjski službi mislil Aristotel

Marko Vrtovec (foto: osebni arhiv)
Marko Vrtovec (foto: osebni arhiv)

Avtor: Marko Vrtovec je idejni vodja projekta Sanjska služba. Tako kot ostali sodelavci tudi on projekt vodi volontersko in brez nadomestila. Največje plačilo za vse bo, če projekt uspe. Kar bi pomenilo, da je neposredna demokracija dobila priložnost, da se preizkusi v realnih razmerah. In jasen signal političnim elitam, da s tako pišmeuhovskim odnosom do ljudi ne bo več šlo.

Nedavno smo predstavili družbeni eksperiment Sanjska služba. Naj predstavim miselno pot, ki je pripeljala do Sanjske službe.

Kje je napaka v sistemu?

Kot mnogi državljani sem se tudi sam spraševal, kaj je narobe, da nam, Slovencem, že dvajset let vladajo taki, ki nam, glede na stanje v državi, dokazano škodijo. Našel sem štiri glavne spremenljivke: ljudstvo, politiki, mediji in politična ureditev.

Ljudje smo, kakršni pač smo. Vsi politični poskusi v zgodovini, ki so temeljili na pričakovanju, da se bomo poboljšali, so se izkazali za zelo nevarne.

Politiki kot osebnosti tudi so, kakršni pač so. Nerealno je pričakovati, da bi posameznik kar naenkrat spremenil vrednote. Resigniran odgovor je, da tako elito pač imamo in volimo. Če pa vseeno razmišljamo naprej, pridemo do medijev.

Mediji nam servirajo realnost. Če bi imeli drugačno agendo, če bi bolj modro odmerjali izpostavljenost posameznikov … Ampak mediji so po definiciji neodvisni. Zato jih, kot spremenljivko, izločimo.

Politična ureditev je edina, ki nam ostane.

Korenine naše politične ureditve

Med iskanjem drugačnih možnosti izbora nosilcev javnih funkcij me je zaneslo v antiko. Točneje v grške polise in k Aristotelu, tedanji avtoriteti pri raziskovanju političnih sistemov. Spoznanje, ki je sledilo, je bilo zame šokantno. Približno tako kot, ko sem nekoč izvedel, da ježi sploh ne jedo hrušk, čeprav jih na otroških slikah vedno nosijo na hrbtu. Izkazalo se je, da tega političnega sistema, ki ga imamo sedaj, Aristotel zagotovo ne bi imenoval demokracija.

Kaj nas o antični demokraciji učijo?

Aristotelovo politično misel nam predstavljajo nekako tako: gre za arhaične in za današnji čas nepomembne koncepte. Aristotel vendar zagovarja sužnjelastništvo, nepošteno obravnava ženske; tedanji polisi so imeli vsega nekaj tisoč duš, v demokraciji je tedaj participiral le manjši del prebivalstva in podobno. Kar pa je površno in zamegljuje bistvo. V Politiki Aristotel definira šest oblik vladanja:

Screen Shot 2014-02-18 at 00.29.40

Če zaenkrat odmislimo utopične ideale in nas zanima samo vladavina mnogih proti vladavini maloštevilnih, se lahko omejimo na demokracijo in oligarhijo. O njiju Aristotel pravi: »Prej bi bilo treba reči, da gre za demokracijo takrat, kadar je vrhovna oblast v rokah svobodnjakov, za oligarhijo pa takrat, kadar je vrhovna oblast v rokah bogatašev, vendar je navadno tako, da je prvih veliko, slednjih pa malo; svobodnih je namreč veliko, bogatih pa peščica.« (1290 b) Kdo ima danes oblast? Svobodnjaki ali bogataši?

Malo po malo

Aristotel svari tudi pred izgubljanjem pravic, česar smo danes deležni zaradi varnosti (pred teroristi), včeraj so bila to načela proste trgovine, predvčerajšnjim spet kaj tretjega: »To se največkrat dogaja po spremembah ustav, kajti te se ne spreminjajo naenkrat, ampak se tisti, ki jih hočejo spreminjati, zadovoljujejo s tem, da sprva drug drugega prikrajšajo za kako malenkost v svoj prid, tako da prej obstoječi zakoni ostanejo v veljavi, prevlada pa v rokah tvorcev spremembe ustave.« (1290 b20)

Voli se oligarhe, žreba demokrate

In nenazadnje, ko govori o načinih izbora nosilcev oblastnih služb, pravi: »Povedati hočem naslednje: za demokratično velja, da se nosilci oblastvenih služb določajo z žrebom, za oligarhično pa, da so voljeni.« (1294 b10) Aristotelu je torej jasno, da imajo pri volitvah premožnejši, povezani v elite, z več vpliva, neskončno večje možnosti biti izvoljen. Zakaj nam med šolanjem teh Aristotelovih sporočil niso povedali? So pozabili? So gledali stran? Zakaj nam to, kar imamo, prodajajo kot demokracijo?

Kako se torej imenuje ta politična ureditev, ki jo živimo?

Oligarhija, ne demokracija! Kolikor mi je znano, gre za edini primer, da so Aristotelovo kategorizacijo spremenili tako radikalno, da so pojmom medsebojno zamenjali imena. Zakaj ravno pri demokraciji? Je to naključje? Nisem pristaš teorij zarote, ampak tole me res bega.

Lahko pa bi bilo bolje!

V nadaljevanju Politike Aristotel predlaga politejo kot idealno ustavo. Med drugim predlaga kombinacijo žreba in volitev. Sam mu verjamem, enako sodelavci Sanjske službe. Zato bomo za začetek nazaj uvedli sorticijo (žreb), kasneje pa jo bomo kombinirali z volitvami.

In še hipotetični odgovor na vprašanje iz naslova

Sanjska služba je žarek upanja, da se je v polisih moderne dobe – kjer so oligarhi preslepili sužnje, da se imajo za svobodnjake – ki se jim zdi, da prakticirajo demokracijo, začel preporod. 

Screen Shot 2014-02-18 at 00.22.38

Naslednjič pa o Aristotelovi politeji in neposredni demokraciji, kot jo omogočajo sodobne tehnologije.

 

P.S. Objavljeni bodo komentarji, ki ustrezajo načelu spoštljivega komuniciranja, tako do avtorja zapisa kot drugih komentatork in komentatorjev.

 

Več od Metina lista

S potovalko v naročju na pot v neznano

Avtorica: Julijana Kralj, soustanoviteljica in predsednica Društva gibalno oviranih invalidov Slovenije VIZIJA, avtorica...
Beri dalje

5 komentarjev

  • Hvala za tole, Marko Vrtovec. Na Wikipediji (angleški) o tem obstaja članek https://en.wikipedia.org/wiki/Sortition – je za prevesti v slovensko Wikipedijo 🙂 Na dnu tega članka pa je tudi link na Youtube posnetek predavanja na to temo http://www.youtube.com/watch?v=0e22oUvDSwM

    Poleg tega sem preveril še v zbirki Wikisource v angleški verziji prevoda Aristotela mesta, kjer omenja izbiro z žrebom (CTRL+F išči: by lot). Našel sem v njegovem delu Politika (natančneje v šesti “knjigi” tega dela, poglavje 2 angl. Chapter II) Aristotelovo misel, ki pravi “all the magistrates should be chosen by lot, except to those offices only which required some particular knowledge and skill: that no census, or a very small one, should be required to qualify a man for any office: that none should be in the same employment twice, or very few, and very seldom”

  • Na evropskih volitvah bomo preizkusili ali je to dovolj prepričljivo za Slovence. Če deluje, pa mislim, da deluje, bo verjetno letos to možno izvesti vsaj še dvakrat! Še najbolje bi bilo, da je vsaj 2/3 parlamenta žrebanega!

  • Spoštovani,

    vsekakor bom izbral vašo opcijo in dam možnost novim obrazom, saj mi je levo-desnih limonad več kot dovolj. To bi moral narediti vsak, ki je podobnega mišljenja. Izgubiti nimamo kaj, lahko pa marsikaj pridobimo. Med drugim bi bila to tudi ‘zaušnica’ sedanjim političnim ‘elitam’, ki dajejo vtis, kot, da so popolnoma prepričani v svoj status in ‘nesmrtnost’ ko gre za položaj v političnem okolju.

    Ob tem izražam upanje, da da se bo odločno posredovalo in zavzemalo tudi na področju okolja in v prid zdravja in krajanom reševalo po zdravi kmečki logiki v problemih kot je tale:

    C:\Users\balen\AppData\Local\Microsoft\Windows\Temporary Internet Files\Content.IE5\N62QXGKV\D_05_14_-_izjava_za_javnost[1].pdf

    Pozdravljam vas v upanju, da se obljube in usmeritve enkrat za spremembo res tudi uresničijo,

    Alen

Komentiranje je zaprto.