Borut Kumperščak, soustanovitelj in tehnološki direktor UNIKI
Največja vrednota, ki nujno rabi spremembo v tem trenutku, se mi zdi znanje – tako zavedanje o njegovi pomembnosti, kot tudi razumljivost podajanja snovi. Tukaj je ogromno prostora za izboljšave! Eden od zanimivih domačih projektov, ki poskuša utemeljevati pomembnost znanja, je serija predavanj na Fakulteti za računalništvo in informatiko o izkušnjah iz računalniške industrije Do gležnjev v blatu, kjer sem tudi sam prispeval predavanje. Na področju podajanja snovi se v zadnjem času po zaslugi Interneta dogaja ogromno projektov, omenil bi dva: Khan Academy, ki je fantastičen projekt za (ne samo) osnovno izobraževanje, in precej sveža Coursera, ki ponuja cele sklope predavanj, nalog in preverjanj za predmete na univerzitetni ravni. Pri nas orjejo ledino Videolectures in Kiberpipa.
Mladen Prajdić, profesionalni geek
Občutek imam, da ratuje zahodni (vzhodni tudi počasi prihaja na to) svet v povprečju vedno bolj individualno nastrojen, kar pomeni, da izgubljamo občutek za sočloveka. Recimo, da delujemo po načelu: meni je dobro, za druge mi je pa vseeno. Druga stvar je pa prelaganje odgovornosti. Če gre kaj narobe, noben noče priznati krivde, ker kot družba stigmatiziramo napake kot nekaj slabega. Napake so seveda odlična stvar, saj se iz njih naučimo in dobimo potrebne izkušnje, da jih ne ponovimo. Namesto, da bi kritizirali dejanje samo in ponudili izboljšave, kritiziramo človeka samega. Ne znamo ločiti človeka od dejanja. Če bi v vse to dodali še ščepec znanja in izobrazbe, bi bilo prav luštno. No, sej bi lahko še kaj povedal, ampak zaenkrat bodi dovolj.
Jan Žorž, ustanovitelj in direktor Zavoda Go6
Svet že spreminjam po svoje, obstaja pa nekaj pretrdih orehov. (hecam se ). Fino bi bilo, če bi nekdo svetu razložil razliko med Internetom in svetovnim spletom, saj 99,9% ljudi splet razume kot Internet, kar je pa daleč stran od resnice. Internet je omrežje povezanih omrežij, internetna protokola sta pa trenutno dva – IPv4 in IPv6. Na Internetu imamo nekaj deset tisoč različnih storitev, nekateri napogosteje uporabljani so email (SMTP/POP3/IMAP), splet (HTTP), prenos datotek (FTP), povezovanje na oddaljene sisteme (SSH/TELNET) in še mnogo drugih. Svetovni splet je le ena od storitev na Internetu, ki skrbi za dostopnost in prenos vsebin do uporabnikov. Od kje torej ideja, da je splet Internet? Naj se spletni strokovnjaki nehajo imenovati internet strokovnjaki, ker to niso. Ljudje kliknejo na Facebook ali Google in to pojmujejo kot Internet. Če bi lahko šel v preteklost, bi verjetno poizkusil preprečiti uvedbo NAT mehanizmov na Internet. To je najslabša stvar, ki se je zgodila Internetu in trenutno celo grozi, da ga bo čisto pokopala, če ne bomo kaj ukrenili.
Lenart J. Kučić, novinar in kolumnist Sobotne priloge Dela
Ne želim biti spreminjevalec sveta ali ljudi. Moja življenjska usmeritev je bolj »jadralska«: spoznaj in spoštuj morje, nauči se uporabljati moč vetra in sprejeti njegova zatišja, ob tem pa poskušaj vsaj približno vedeti, kje si in kam ne želiš zapluti. Zato tudi zagovarjam javno dostopne zemljevide, odprto navtično znanje, vremenske napovedi in veščino pogleda skozi meglo, ki vsakemu omogočajo orientacijo skozi življenje – tudi če je večinoma raje potnik kot krmar. Hekerska miselnost ima nekaj podobnih načel.
Mateja Verlič, raziskovalka, urbana ninja in samo človek
Še shujšati je prekleto težko, kaj šele spremeniti svet! Svet se da in hkrati ne da spremeniti, ker se mora najprej spremeniti vsak posebej in potem še vsi skupaj, to pa zahteva čisto preveč logistike, razumevanja, sočutja in drugih brezveznih stvari, a ne da? Vendar, če bi lahko, bi za začetek vsem priporočala malo tišine. V tišini ima človek čas razmisliti o sebi, kdo je, kaj je, kako ga serje in kaj lahko naredi glede tega.
(Trenutek tišine.)
Razmislila sem in ugotovila, da vseeno že spreminjam svet. Nekega jutra, ko se boste zbudili, boste ugotovili, da sem zavladala svetu. Mwahahaha! V prejšnjem življenju (do lani), ko sem bila asistentka na faksu, sem imela željo in vizijo, kako bom mladim odpirala oči, jih brcnila v tazadnjo, ko bodo to potrebovali, in jim ponudila roko, ko bodo najmanj pričakovali, da bodo lahko postali veliki zase in za druge. Mogoče mi je pri komu celo uspelo. Bomo videli, je rekel slepi gluhemu, ko sta odšla z roko pod roko proti sončnemu zahodu.
Borut Kumperščak, Mladen Prajdić, Jan Žorž, Lenart J. Kučić in Mateja Verlič so svoja razmišljanja o tem – Kako bi spremenili svet, če bi lahko – delili v okviru serije “Heker” – intervjujev Metine liste s programerji, razvijalci, geeki, tech whizi, ustvarjalci in ustvarjalkami nečesa novega… o tem, katera orodja uporabljajo za opravljanje svojega posla. Koncept je delno povzet po spletni strani The Setup. 1. del odgovorov je zbranih na tej povezavi.