Onkraj ščita

(foto via delo.si)
Boštjan Skrbinšek Javornik (foto: osebni arhiv)

Kmalu bosta minili dve desetletji, kar sem aktivno vstopil v policijski svet, pred tem sem se štiri leta uril v Tacnu. Zame je biti policist in delati za ljudi poslanstvo, odkar pomnim, sem želel delati za ljudi in ne proti njim. V tem času smo doživeli številne družbene spremembe, tudi poklic policista se je spremenil, postal je nehvaležen, pogosto omadeževan in nevaren.

Policisti smo pogosto med dvema ognjema. Trenutne življenjske razmere v Sloveniji so kritične in ne gre nam na bolje, v kar smo mnogi verjeli. Zato razumem ljudi, ker so se, končno, oglasili in zakorakali na ulice. Zadnje demonstracije odkrito podpiram; le-te so legitimne, nenazadnje jih dopušča že Ustava. Postale so namreč eno redkih orodij v rokah ljudi, da postanejo vidni/slišani, in združeni izražajo željo in potrebo po spremembi. Na isti strani smo, ljudje z istimi problemi, v isti državi. Zavedamo se našega poslanstva: mi smo za ljudi in ne proti njim, nismo predstavniki političnih strank, čeprav imamo mnogi lastna ideološka prepričanja. Ne želimo nasilja, kot nam mnogi očitajo, dovolj ga imamo že brez tega, mnogi se z njim soočamo in ga živimo vsak dan.

Dokler … se med demonstranti ne pojavi skupina, katere namen je v nasprotju z naravo demonstracij. Če odmislimo teorije zarote, jih ti izrabljajo za izživljanje lastnih frustracij, v lastne namene, za podžiganje strasti. Policisti in policistke smo v takih situacijah vmesni člen med tistimi, zoper katere so demonstracije naperjene, ter demonstranti in demonstrantkami. Pri tem se pogosto znajdemo v dilemi, z mnogimi pomisleki o vlogi, ki jo igramo, in razlogih. Demonstracije so se tokrat porodile iz vsem očitnih razlogov. A policistom nam zakonodaja ne daje druge možnosti kot te, da varujemo življenja in premoženje.

Demonstracije so za večino policistov in policistk stresne. Takrat telo postane ne le mejnik, pogosto tudi branik. Predvsem pa prejemnik: žaljivk, psovk, pljunkov, vedno pogosteje tudi nevarnih predmetov, s katerimi nas obmetavajo najbolj nasilni. Večina policistov in policistk ima visok prag tolerance, kljub žaljivkam ali predmetom, s katerimi nas nekateri poskušajo onesposobiti ali celo namensko poškodovati, delujemo profesionalno. Trudimo se in se vedno bomo.

Javnost od policistov in policistk (ali policije kot organizacije) pričakuje, da bodo ukrepali, pri čemer pa smo pogosto deležni kritik, da nismo ravnali ustrezno, torej v skladu s pričakovanji. Mnogi predlagajo in od nas zahtevajo, da izvajamo določene ukrepe, kot na primer preventivno izločamo določene osebe. Razumem, tovrstne zahteve so pogosto odraz občutenj aktualnega trenutka in dojemanja ‘izrednosti’ situacije, a so pogosto v nasprotju s pravnim redom RS. Tisto, kar je bilo včeraj, pred demonstracijami, še vredno obsojanja in pogosto tarča očitka o kršitvah človekovih pravic, je mnogim danes, med in po demonstracijah, postalo sprejemljivo. A določeni ukrepi so možni samo na televiziji. Ali v okoljih z drugačno zakonodajo. Pri tem naj izpostavim še, da situacije, kakršnim smo priča, ne dopuščajo posvetovanja in razmisleka, zahtevajo pa hitro, odločno, a pravilno ravnanje. Možnosti za temeljit razmislek ni in odločilen je sleherni trenutek.

(foto via delo.si)

Ne bom se spuščal v psihologijo množic in poskušal pojasniti, kako je, ko si ‘onkraj’. A za ščitom, pred kordonom nepredvidljive množice, je policist levo ali desno od tebe edina oseba, ki ji lahko zaupaš in na katero se moraš zanesti, drugače ne gre. In upaš, da jo boste vsi odnesli brez praske. Granitna kocka prekleto boli tudi pod čelado, predvsem pa pusti posledice, tudi psihične. Policisti nismo robocopi. Smo ljudje z imeni in priimki, z zasebnimi življenji. Ta ne tečejo v ‘drugim’ paralelnih svetovih. Ne, delimo podobne usode in izkušnje, v zasebnih življenjih se ne delimo na ‘nas’ in ‘vas’. Prav tako smo sinovi in hčere, partnerji in partnerke, očetje in mame. Imamo pomembne druge, ki trepetajo za nas in upajo, da se vrnemo k njim, in k našim vlogam in obveznostim, ki jih imamo, ko snamemo uniformo.

Z veseljem bi z vami delil še več osebnih izkušnj, a zadnje demonstracije so dokaz, da se družbene vloge policistov (za razliko od policije kot institucije) mnogi zavedate. Demonstrantke in demonstranti v Ljubljani in drugod so pokazali veliko razumevanja, ki na moje veliko olajšanje tokrat teče v obe smeri. Tisti ‘onkraj’ ščita končno čutimo, da tisti ‘pred’ njim vedo, da nismo tam zaradi osebne želja, kapric in potreb po izživljanju. Kar nam izkazujete na posebej izviren, prijazen način. Z rožami, s katerimi nam v tem času ni postlano. Gesto razumem kot dokaz, da se razumemo. Da smo v istem čolnu.

Ni mi vseeno, v kakšni družbi živim. In kot policist se bom vedno zavzemal za varnost. Vašo, našo, mojo, tvojo, njeno. Po demonstracijah sem prejel sporočilo ene od demonstrantk. Sporočila mi je, da smo bili »čudoviti«. Da bi se brez nas vse skupaj razvilo v zelo nasilno situacijo. To mi vliva upanje. Da bomo, skupaj, dosegli, za kar se trudimo in zavzemano – boljši jutri. Srečno!

Boštjan Skrbinšek Javornik, policist

 

P.S. Objavljeni bodo komentarji, ki ustrezajo načelu spoštljivega komuniciranja tako do avtorja zapisa kot drugih komentatorjev in komentatork.

 

5 replies on “Onkraj ščita”
  1. says: (jm)

    Ne le na teh protestih, vedno do sedaj sem imel dobre izkušnje z policisti. Tudi represivni organi so pač potrebni in del naše družbe.

    Hvala vam.

  2. says: Navy Seal

    POLICIJA JE ZAKON! In vemo/vem da le vzpostavlja red oz. nenasilje v takih zadevah, sploh kar se tiče trenutne situacije in tudi državljani to vedo…Kar pa se tiče ostalih izzivalcev nasilja, je dost žalostno da se znaša nad Policijo itd… Če že hočejo s kom obračunat naj gredo do tistih posameznikov na dom, kateri so nam državo zafural…. večina Slovencev je pridnih delavnih in nenastrpnih, želimo le red, enakopravnost in poštenost!!!!

  3. says: Marty

    Moje izkušnje s polisisti so samo pozitivne. To je vaša služba v kateri se trudite, nemalokrat tudi noite “glavo v torbi” zaradi nekakšnih kretenov, ki resnično nimajo kaj boljšega počet kot vas zmerjat, obmetavat…. Najboljši ste, to ste že stokrat dokazali in vedite, da je večina Slovenije z vami in na vaši strani. SREČNO!!!

Komentiranje je zaprto.