“Kako je s slovenskim sodnim sistemom, pa poglejte vprašalnik Svetovne banke Doing Business. Po njem je Slovenija precej šibka glede učinkovitosti sodnega sistema. Pri poslovnih sporih je v Sloveniji povprečno potrebnih več kot 1000 dni, da tak spor pripeljete do konca.”
Boštjan Jazbec, guverner Banke Slovenije v Sobotni prilogi, časnik Delo, 21. septembra 2013.
Resnicomer, s katerim ločujemo zrnje od plev, laži in manipulacij, ima 5 stopenj: 100 – IZJAVA DRŽI, 75 – izjava večinoma drži, 50 – izjava delno drži, 25 – izjava večinoma ne drži, 0 –izjava ne drži. Dodatno, šesto stopnjo, zaseda debela laž.
Guverner Jazbec je omenjeno izjavil v okviru vprašanja o slovenski zakonodaji in domnevni (ne)sposobnosti organov pregona in pravosodja.
O RAZISKAVI SVETOVNE BANKE DOING BUSINESS
Svetovna banka od leta 2002, ko so začeli s tem projektom, opravlja raziskavo Doing Business. V njej se osredotočajo na predpise in njihovo izvrševanje, ki vplivajo na mala in srednje velika podjetja v 185-ih državah. Prvotni cilj analize je zagotoviti objektivnost, razumevanje in izboljšanje zakonodajnega okolja za podjetja. Zadnje poročilo izvaja preglede zakonodajnih obremenitev na 10-ih področjih (več v poglavju Topics) iz 185-ih gospodarstev. Merijo se predvsem podatki o tem, koliko je potrebnih postopkov, koliko časa potekajo, koliko dokumentov je potrebno priložiti, na kakšen način se pridobijo informacije ipd..
Na splošni lestvici enostavnosti poslovanja (op. TABLE 1.1 Rankings on the ease of doing business, str. 3) Slovenija zaseda 35. mesto. V Meta Analizi pa se osredotočamo na področje sodnega uveljavljanja pogodb (Enforcing Contracts), o čemer je v svoji izjavi govoril guverner Jazbec. Na lestvici učinkovitosti tega področja si Slovenija skupaj s Poljsko deli 56. mesto. (vir) Poglejmo podrobneje metodologijo tovrstnega merjenja. Rezultat učinkovitosti v okviru raziskave Doing business temelji na treh faktorjih: a) čas (v koledarskih dneh od časa vložitve tožbe do dejanskega poplačila), b) stroški (stroški sodnega postopka, nagrade odvetnikov, stroški za izvršitvena dejanja), c) procesna dejanja (število vseh interakcij med tožnikom, tožencem in sodiščem tekom sodnega postopka). Za izvedbo raziskave so bili uporabljeni podatki Oddelka za gospodarsko sodstvo Okrožnega sodišča v Ljubljani. Vzorec uporabljenih sodnih primerov pa je ustrezal naslednjim specifikam: spor zaradi pogodbe med dvema podjetjema. Prodajalec proda in dostavi blago, katerega vrednost znaša 200% dohodka na prebivalca. Kupec noče plačati, ker pravi, da blago ni ustrezne kakovosti. Sodišče odloči 100% v korist prodajalca. Plačilo se dobi iz naslova javne prodaje kupčevega premoženja.
Glede na rezultate zgornje raziskave in primerjavo z drugimi lahko ugotovimo, da so slovenska sodišča med najmanj učinkovitimi sploh (daljši povprečen čas reševanja sporov od 185 gospodarstev beležijo le še na Šri Lanki, Barbadosu, Trinidad in Tobagu, Kolumbiji, Indiji, Bangladešu, Gvatemali, Afganistanu, Gvineji Bisau in Surinamu) in najmanj učinkovita med vsemi članicami EU (!), saj je povprečen čas rešitve poslovnega spora v Sloveniji kar tri leta in pol (1.290 dni).
Sosednje države
Kot izhaja iz predmetne raziskave se trajanje sodnih postopkov v okviru uveljavljanja pogodb v posameznih državah zelo razlikuje. To kaže na bistvene razlike v normativni ureditvi reševanja tovrstnih sporov, v stopnji gospodarske razvitosti, kakor tudi v razvitosti pravne in poslovne kulture, ki zmanjšuje ali pa generira število sodnih postopkov, v katerih se rešuje tovrstne spore.
NAŠA OCENA
Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec se je pri oceni o šibki učinkovitosti slovenskega sodnega sistema skliceval na raziskavo Svetovne banke Doing Business, pri čemer je med drugim dejal: “pri poslovnih sporih je v Sloveniji povprečno potrebnih več kot 1000 dni, da tak spor pripeljete do konca”. Glede na zastavljeno metodologijo v omenjeni raziskavi njegova trditev povsem drži, saj rezultati kažejo, da je za sodno uveljavitev pogodb v Sloveniji potrebnih več kot 1000 dni, natančneje 1290 dni.
Na predmetno težavo v okviru slovenskega sodnega sistema opozarjajo tudi druge verodostojne raziskave, ki Slovenijo pri hitrosti reševanja gospodarskih sporov uvrščajo med najslabše države v EU in Evropi nasploh.
OCENE UČINKOVITOSTI SLOVENSKEGA SODSTVA (dodatno)
Poglejmo Poročilo o pregledu stanja na področju pravosodja, ki temelji na predhodnem poročilu Sveta Evrope iz januarja 2013, slednji pa za analizo uporablja podatke iz leta 2010. Obe poročili ocenjujeta uspešnost delovanja nacionalnih pravosodnih sistemov v državah članicah EU in pri tem primerjata podatke glede dolžine sodnih postopkov, količine rešenih zadev, števila sodnikov na prebivalca in tudi izdatkov, ki jih država nameni za delovanje pravosodja.
Graf 1: Čas, potreben za reševanje civilnih in gospodarskih pravdnih zadev (v dneh)
Graf 1 kaže velike razlike glede trajanja postopkov: postopki v vsaj eni tretjini držav članic EU trajajo dvakrat dlje kot v večini držav članic. Slovenija se po teh podatkih uvršča na četrto najslabše mesto glede reševanja civilnih in gospodarskih pravdnih zadev. V tem pogledu so slabše le Malta, Ciper in Italija.
Raziskava Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) o učinkovitosti sodnih sistemov pa se je med drugim osredotočila na dolžino sojenja, dostopnost sodnih storitev in predvidljivost odločitev sodišč. V državah članicah OECD sodni postopek na prvi stopnji v povprečju traja 238 dni, v nekaterih posameznih državah pa občutno dlje. Z najdaljšimi sodnimi postopki morajo sicer računati v Italiji. Tam postopek na prvi stopnji traja v povprečju 564 dni, celoten sodni postopek pa 2866 dni. Glede na dolžino trajanja sodnega postopka na prvi stopnji Italiji sledita Portugalska z 425 dnevi ter Slovenija s 420 dnevi. Pri dolžini celotnega postopka pa Italiji sledita Slovenija s 1354 dnevi in Francija s 1307 dnevi. Slovenija se na lestvici držav, vključenih v raziskavo, tako uvršča na drugo mesto po dolgotrajnosti sodnih postopkov.
Graf 2: Dolžine sodnih postopkov
PROJEKT TRIAŽA
V mesecu juliju 2012 se je na gospodarskem oddelku Okrožnega sodišča v Ljubljani pričel pilotski projekt prenove procesa reševanja Pg zadev (gospodarske pravdne zadeve), ki se je kasneje, upoštevaje principe projektnega vodenja, ki jih uporablja Vrhovno sodišče, nadaljeval kot projekt Triaža. Gre za prvi projekt na področju pomembnejših zadev, ki je sistemsko, s spremembo organizacije sodne uprave posegel na določeno področje upravljanja s pomembnejšimi sodnimi zadevami. Uvodne faze poslovnega procesa se v fazi priprav na glavno obravnavo prenašajo na posebno organizacijsko enoto – triažno pisarno pod vodstvom triažnega sodnika. Projekt predvideva določene posege v obstoječe poslovne procese upravljanja s sodnimi zadevami zaradi razbremenitve sodnika.
Pogoj za izvedbo spremenjene organizacije dela, ki jo projekt predvideva, je tudi uvedba drugačnega načina vrednotenja sodniškega dela. Namesto spremljanja individualne storilnosti oziroma teženja k doseganju sodniških normativov pričakovanega obsega dela, je poudarek na oddelčni storilnosti, vodjo oddelka pa je tisti, ki s koriščenjem preferenc in sposobnosti posameznikov skrbi za ugodne storilnostne trende. Po predstavitvi projekta Triaža na Sodnem svetu je slednji sprejel predlagani način merjenja obsega dela.
Podatki o reševanju Pg zadev v obdobju od pričetka izvajanja projekta triaža (1.7.2012) do konca leta 2012 na Okrožnem sodišču v Ljubljani kažejo naslednje rezultate – Okrožno sodišče v Ljubljani je namreč predvsem zaradi izvajanja projekta triaža v letu 2012 rešilo 16 % več civilnih gospodarskih zadev kot v letu 2011, pri čemer je bil količnik reševanja pripada teh zadev v letu 2012 105 % (tj. 5 % več rešenih zadev od pripada), kar je skoraj 10 % več kot v letu 2011, ko je to sodišče rešilo le 95,3 % pripada civilnih gospodarskih zadev. Zato se v letu 2013 ta model triažnega načina reševanja postopkov izvaja tudi na drugih sodiščih v Sloveniji. (vir)
Napisal in raziskal: Matic Petek
Uredila: Nataša Briški
Področje: gospodarstvo, pravosodje
Uporabljeni viri:
Sobotna priloga Delo, Boštjan Jazbec: »Tujci ne bodo drli v Slovenijo.« (21. september 2013)
Svetovna banka, Doing Business 2013 (10. izdaja), Economy profile Slovenia, Enforcing Contracts
Evropska komisija, The EU Justice Scoreboard
Poročilo Sveta Evrope (januar 2013), The functioning of judicial systems and the situation of the economy in the European Union Member States
OECD (junij 2013), Judicial performance and its determinants: a cross-country perspective
Javna otvoritev sodnega leta 2013 (februar 2013)
Preberite tudi:
Slovenija pravosodju nameni 2x več denarja kot je povprečje v EU (7. junij 2013)
Slovenija ima največ sodnikov na število prebivalcev v EU? Drži. (7. april 2013)
Več o projektu: Meta Analiza, predlogi in komentarji dobrodošli na info@metinalista.si.
Projekt je podprla Ameriška ambasada v Ljubljani. “This project was funded, in part, through a U.S. Embassy grant. The opinion, findings, and conclusions or recommendations expressed herein are those of the Authors and do not necessarily reflect those of the Department of State.”