Tigrasti vzorci, trenirka ali šlafrok

(foto: AFP)
Propagandni letak sufražetk, 1910 - 1919 (avtor: Artists' Suffrage League via Wikimedia)
Propagandni letak sufražetk, 1910 – 1919 (avtor: Artists’ Suffrage League via Wikimedia)

Avtorica: Nataša Briški, so-ustanoviteljica in urednica Metine liste. Na Twitterju jo najdete pod @DC43.

Med pohajkovanjem po Georgetownu, najstarejšem delu ameriške prestolnice, kjer sem živela nekaj let, sem redno srečevala aktiviste, ki so prodajali majice in nalepke z napisom: Stop bitching, start a revolution. Niso mi bili najbolj simpatična druščina, preveč agresivni so bili za moj okus, a zapis mi je vsakič znova dal misliti. Če ti kaj ni všeč in želiš, da bi stvari tekle drugače, potem je treba nekaj storiti.

In ženske so v zadnjem stoletju poleg zajemalk, kuharic in otrok, vzele v roke tudi politične in strokovne knjige ter vprašanja pravic žensk počasi rinile v ospredje. Niso čakale, da se bo nekoč nekje našel prijazen gospod s politično močjo, ki bi rekel: “Ampak bi pa res lepo izgledalo, če bi ženskam dali volilno pravico.” Šele manj kot 100 let (?!) imajo ženske volilno pravico, v Švici, ki jo imamo tolikokrat za zgled, pa so jo Švicarke dobile šele l. 1971! Enako neverjetno se mi zdi, da smo v morju izjemnih posameznic, prvo doktorico znanosti na Slovenskem doblili šele leta 1920. Ana Mayer-Kansky je na ljubljanski univerzi zagovarjala disertacijo O učinkovanju formalina na škrob. Po nekaterih podatkih naj bi postala šele 72. ženska na svetu z doktorskim nazivom. vir

Odkar smo s kolegi in kolegicami vzpostavili spletni portal Metina lista, sem spoznala veliko izjemnih posameznic, ki s svojo bistrostjo in energijo naravnost očarajo. Metina lista namreč želi izpostavljati aktivne osebnosti širokega duha, ki bi morale dobiti vidnejšo vlogo v javnem prostoru. Izpostavljati želimo Mete, kot je bila naša vzornica in prva Meta, Francka Pšenica. Kmečka mati 17-ih otrok je na prelomu stoletja vzela stvari in volan v svoje roke, ustanovila avtobusno podjetje in s svojo podjetnostjo h kruhu spravila vse svoje otroke. Bila je motor sprememb v svojem okolju in času. Takšne osebnosti, moške, ženske in tiste vmes, ki so motorji sprememb, takšne iščemo. Takšne, ki se ne uklanjajo stereotipom, kaj pritiče moškim in kaj ženskam, takšne, ki jih samo zanima delati. In delati družbeno dobro. Ustvarjati, razvijati svoje potenciale, iskati rešitve na izzive sodobnega časa.

Oddaja Športna scena, intervju z vozniko F1 Miko Hakkinenom (foto: arhiv POP TV)
Oddaja Športna scena, intervju z voznikom F1 Miko Hakkinenom (foto: arhiv POP TV)

Svojo televizijsko kariero sem začela kot športna novinarka in voditeljica. Verjemite, ničkolikokrat sem slišala “kaj bo baba govorila o športu”. Kaj zares vem o športu in da sem imela za sabo razmeroma uspešno odbojkarsko kariero, je bilo drugotnega pomena. Ampak se nisem dala preveč motiti. Česarkoli v življenju se lotiš, se moraš prej ali slej soočiti z določenimi pričakovanji in nemalokrat tudi predsodki. Slednji so še kako trd oreh. O tem bi gotovo vedele kaj povedati tudi gospodarstvenice ali političarke visokega razreda, prav tiste, ki delujejo v svetu, še vedno razumljenem kot večinoma moškem. Ne pomnim namreč, da bi se s katerimkoli predsednikom slovenske vlade doslej mediji v tolikšni meri ukvarjali z njegovimi stilskimi izzivi in frizurami, kot je to v primeru prve ženske na tem položaju. Ali, da bi jih spraševali, kako bodo usklajevali službene obveznosti z družinskimi. Veliko teh obzidij je še treba porušiti, čeprav smo že v letu 2013. Ne verjamem, da je pot naprej tlakovana s tarnanjem, jaz za to nimam časa, niti ne energije. Mene zanima iskanje rešitev ali drugače, “ne hodi v kuhinjo, če ne preneseš vročine” (H. Truman).

Moje področje delovanja so komunikacije 101 in mediji. Stare, iz katerih sem se veliko naučila, sem zamenjala za nove, po moji oceni veliko bolj demokratične, zanimive in zabavne. In nove komunikacijske tehnologije, sodobne medijske platforme in družbena omrežja dajejo veliko več prostora tudi nekoč preslišanim, a pametnim in konstruktivnim glasovom. Tistim, ki imajo kaj povedati. Na teh omrežjih so mladi po srcu, ki o spolu niti več ne razmišljajo. To je tam presežena tema. Vsebina pred formo. Na Twitterju se ne imenujemo Briškijeva, ker nekomu pač moram kot ženska pripadati, ampak @DC43, @drfilomena, @opica, @MtM68, @streetof itd, tam je spol odvečna kategorija, ni važno ali si mlad ali star, vegi ali ne, heteroseksualen ali istospolno usmerjen ali pa nič od tega, oblečen v tigra, trenirko ali šlafrok. Tam je pomembno samo, ali si pameten, duhovit, konstruktiven in družbeno angažiran. Ko bomo to slepoto na žensko/moško, homo/hetero, staro/mlado iz digitalnega prenesli v realni svet, bomo zmagali.

 

Kolumna bo objavljena v reviji Hiše – slovenski reviji o prostoru, stanovanjski arhitekturi in kulturi bivanja, ki izide 11. julija 2013. Tema revije so ženske v arhitekturi.

naslovka (1)

 

P.S. Objavljeni bodo komentarji, ki ustrezajo načelu spoštljivega komuniciranja tako do avtorice zapisa kot drugih komentatorjev in komentatork. 

 

Več od Metina lista

Matjaž Tančič: Na vse ali nič v fotografijo

Matjaž Tančič je »fotograf mlajše generacije, ki živi in ustvarja med Londonom,...
Beri dalje

2 komentarja

Komentiranje je zaprto.