Draga Tereza!
Že davno ti imam nekaj povedati, kar mi zelo srce teži, ter ti pokazati brezdno, kateremu nasproti hitiš. Molčal sem dolgo iz ljubezni do tebe, zdaj pa ne morem več. Ko sem ti svojo ljubezen odkril, ko sem prosil pri tvojih starših za tvojo roko, povedal sem ti, da nisem toliko bogat, da bi ti zamogel privoščiti vsako veselje, vendar pa da bova lahko pošteno shajala, ako bova pametno ravnala. Tačas si bila s tako usodo zadovoljna; zdaj te je pa obsedel nek hudi duh, da letaš od veselice do veselice, od plesa do plesa, iz koncerta v gledališče, iz gledališča v krčmo, iz krčmo zopet na ples. Kako je bilo lepo, ko sva bila še doma in se pogovarjala o vseh rečeh, pa se ti ni tožilo po veselicah.Če se tacega življenja privadiš, kako boš nesrečna, ako mene vzameš in potem ne boš mogla uživati tacega veselja! Silila boš vedno iz hiše, zanemarjala gospodinjstvo, in moji dohodki bodo prepičli, da tvojim željam ustrežejo. Nesrečna bova oba! Upam, da boš iz ljubezni do mene premagala samo sebe in tako življenje popustila. V tej nadi te prisrčno pozdravlja tvoj ženin Radoslav Smrekar.
Preljubi moj Radoslav!
Tvoje pismo me je prestrašilo, ker sem spoznala, da res dirjam po nevarni poti naprej. Verujem, da tebe moje obnašanje boli. Pa nisem tako slabo mislila, prišlo mi je nekako, kakor bi se reklo, da “sem se splašila”. Povedati ti moram, da nisem vsega sama kriva. Največ krivde pade na mojo bratranko Berto. Ona je nedavno prišla z Dunaja, tam se je navadila veselega, lahkomiselnega življenja, hoče biti vedno med ljudmi in se razkazovati mladim možem, lepa je in govoriti zna, da je veselje, doma nima prilike očarati moškega spola, zato jo vleče ven iz hiše, in jaz jo moram povsod spremljati. Pa bodi miren; v nedeljo zopet odide, potem sem zopet sama, držala se bom doma in tebe sprejemala v domačem krogu, kakor poprej.
Pridi danes zvečer, prepričal se boš, da ljubim le tebe in da mi je za druge veselice malo mar. Lahko mi verjameš, da sem že sita tega ponočevanja po plesiščih; tvoja druščina mi je ljubša od najlepše godbe. Pridi gotovo! Tvoja te zvesto ljubeča Tereza.
Vir: Zbirka ljubimskih in snubilnih pisem. Po raznih vzgledih sestavil F. H. (Sedmi natis). V Ljubljani. Založil in prodaja Janez Giontini. 1901. (III. del, Pisma nesrečne ljubezni)
Iz serije majskih ljubezenskih pisem:
Nauk za spisovanje ljubimskih in snubilnih pisem
Mlad mož piše vprvič gospodičini, ki se mu je prikupila.
Mlad mož razkrije deklici svojo ljubezen
Deklica se pritoži, da jo ljubimec zanemarja