Ameriška predsedniška kampanja je najdražji in najbolj gledan resničnostni šov na svetu. In tako, kot smo gledalci_ke prikovani pred Bog ne daj, da bi crknu televizor, razne kmetije in gostilne, tako radi spremljamo tudi nepredvidljivega Trumpa. Mediji, predvsem televizije, so v tej igri popoln sparing partner. In ker je skoraj izključno Trump tisti, ki ga ljudje radi gledajo, Trump leze iz vseh por. Za občutek, na tej povezavi lahko preberete daljši zapis o tem, koliko več gledalcev so imele različne ameriške TV oddaje, potem ko so gostile Trumpa. Ostali kandidati, ne glede na to, da imajo nekateri mnogo več za povedati, lahko samo sanjajo o takšni pokritosti.
TO SO VSOTE, KI NAREKUJEJO TEMPO
Logika, ki vodi programsko usmeritev medijev, je zelo preprosta – višja bo naša gledanost, več oglasov in še dražje jih bomo lahko prodali. Šifra: #anythingoes. Delno gre lastnike medijev razumeti. Po ocenah Financial Timesa bo šlo v tem ciklusu 4,4 milijarde dolarjev za TV (op. 3,8 milijarde $ leta 2012), od tega, glede na projekcije, 3,3 milijarde $ lokalnim postajam. Ni čudno, da se svet medijskih šefov vrti od enega proračunskega obdobja do drugega. V volilnem letu založnikom ta denar predstavlja pomemben del njihove finančne pogače, lahko tudi petino.
Spletni oglasi naj bi v kampanji 2016 prvič presegli milijardo $. Za primerjavo, pred štirimi leti je bila ta številka 129 milijona $. 2012 sta Obama in Romney za promocijo svojih kandidatur skupaj potrošila skoraj dve milijardi $. V 2016 naj bi se ta vsota podvojila.
Trump, ki je v kampanjo štartal z enim samim ciljem, promo svoje znamke, je verjetno še najbolj sam presenečen nad anketami, ki ga postavljajo pred vse ostale.
Mogoče je celo že pomislil, kaj pa, če bi bil res predsednik. Huffington Post je bil edini večji medij, kakor mi je znano, ki je ob začetku predsedniške kampanje Trumpa posadil, kamor sodi, v kategorijo “Zabava”. To, kar dela, pa res ni več niti smešno.
ČETRTA VEJA OBLASTI?
Mediji so na svetu zato, da … Obveščajo? Zabavajo? Da gledajo pod prste zakonodajni, sodni in izvršni oblasti? Vse skupaj ali kaj od tega in še to le po potrebi?
Trump ne trola samo Združenih držav, ampak ob voljni asistenci medijev ves svet. Kot uspešen poslovnež zelo dobro ve, kako prodajati, da bodo ljudje kupili. Če je prepoceni, se avtomatsko zafrkneš. Kadar prodajaš bulšit, mu moraš nastaviti visoko ceno in ljudje bodo naenkrat verjeli, da gre za nekaj vrednega. Konec koncev je drago, sicer bi bilo poceni. Podobno je z njegovimi izjavami, če samo malo užališ nekoga, to ne bo odmevalo. Moraš res grobo, ker le tako prideš v medije, in večkrat, to je pomembno, da se prime in obveljaš za odločneža, s katerim se že ne bo pometalo. In to je vse, kar ob voljni asistenci medijev dela Trump.
Ko se je nazadnje lotil muslimanov, ki bi jih, kaj pa vem, kaj vse, je njegove republikanske kolege to vendarle nekolikanj zmotilo. Da ne bo pomote, niso v zrak skočili zaradi žalitev ali ker bi jih skrbelo za muslimane. Daleč od tega, muslimani kot volilni blog so v ZDA, ki štejejo 319 milijonov ljudi, povsem nepomemben del populacije, vsega dober odstotek ali 3,3 milijone. Zaskrbelo jih je zato, ker je veliko njih zbranih v tistih zveznih državah, ki malo bolj kot druge odločata o zmagovalcu_ki volitev. Te naj bi bile spet tesne in ker vsak glas šteje, v enih zveznih državah bolj kot drugih, smo slišali tak odziv na Trumpa. Če vas zanima več o muslimanih v ZDA, tu je sveža analiza Raziskovalnega centra Pew.
REPUBLIKANCI SO V STISKI
Republikanski establišment si Trumpa res ne želi za svojega kandidata. Razlogov za to je več, med glavnimi pa: zaradi skrajnih stališč je verjetnost njegovega uspeha na splošnih volitvah manjša, ocenjujejo, da s svojimi nastopi škoduje tudi ostalim republikanskim kandidatom, ki se potegujejo za sedeže v kongresu, IN, težko ga je kontrolirati.
Razlog, da se republikanska elita Trumpa za zdaj vseeno loteva zelo nežno, je v tem, da se kot hudič križa bojijo scenarija, po katerem bi nepredvidljivi milijarder na volitvah nastopil kot neodvisni kandidat.
V bitki treh Trump namreč ne bi jemal glasov demokratom, ampak republikancem. To pa je nočna mora, ki je ne morejo pozabiti vse od Rossa Perota leta 1992.
“CONTESTED CONVENTION”
Zato te dni republikance veliko slišite govoriti o t.i. “contested convention”. Kaj to pomeni? Sistem ameriških predvolitev, to je čas, ko stranke izbirajo svojega kandidata_ko za nastop na splošnih volitvah, je zelo zapleten in ga razume malo ljudi (op. HRC je to leta 2008 stalo zmage). Ali je tako zapleten namenoma ali ne, težko rečem, vsekakor pa omogoča 101 manipulacijo. Nacionalne konvencije, kjer ustoličijo kandidata_ko. so bile včasih prizorišče odkritih bojev za strankarsko nominacijo, do zadnjega se ni vedelo, kdo bo. V luči modernih kampanj pa so bolj ali manj le ceremonialni dogodki. Že nekaj mesecev vnaprej se ve, kdo je izbran. 2016 utegne biti drugače.
Lahko se zgodi, da nihče od republikanskih kandidatov ne bo dobil potrebne večine delegatov, kar obeta mesarsko klanje julija v Clevelandu.
In republikanska stranka se pripravlja ravno na to, na t.i. “contested” ali “brokered” konvencijo. Dodaten izziv zna biti tudi v tem, da delegati, ki jih kandidati dobijo na strankarskih kvalifikacijah (op. predvolitvah in zborovanjih po vseh zveznih državah in teritorijih) med februarjem in junijem, večinoma niso zakonsko zavezani, da glasujejo za “svoje šefe” na nacionalni konvenciji. Različne zvezne države in teritoriji, različna pravila igre. Kar v praksi pomeni naslednje: na konvenciji se lahko zgodi tudi, da bo recimo delegat, ki naj bi “pripadal” Trumpu, na koncu glasoval za nekoga drugega.
Ne dvomim, da se da tik pred zdajci ob primernih spodbudah kakšnega delegata prepričati tudi v to, da spremeni svoje preference.
Avtorica: Nataša Briški, novinarka, so-ustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista, kjer pišejo tisti, ki imajo kaj povedati. V okviru projekta Meta Dekleta se ukvarja z zagovorništvom žensk in pomaga spodbujati aktivno državljanstvo, na spletni strani Meta Znanost pa si z ekipo prizadeva za popularizacijo znanosti. V prejšnjem življenju voditeljica Športne scene, dopisnica 24ur iz Washingtona in poročevalka za slovensko edicijo BBC World Report. Na Twitterju jo najdete pod @DC43. Ne mara (g)rozin.
AMERIŠKE VOLITVE 2016 NA METINI LISTI:
– Četrta republikanska predsedniška debata (kratek povzetek)
– Na volitvah zmagujejo najbogatejši (o vlogi denarja na ameriških volitvah)
– Dobrodošli v Ameriki, kmalu tudi pri nas! (o čudakih na volitvah)
– Zakaj Donald Trump ne bo zmagal na ameriških volitvah 2016 (o razlogih, zakaj so Trumpove možnosti za Belo hišo majhne)
– The Daddy of ‘em All (o gneči na republikanski strani in prvih soočenjih)
Opomba 1: Spored televizijskih soočenj, republikanci in demokrati.
Opomba 2: Predvolitve se predvidoma začnejo 1. februarja 2016 v zvezni državi Iowa. Tu je natančen razpored (ki sicer še ni povsem dokončen) in tu seznam doslej prijavljenih kandidatov.
Opomba 3: Ameriške predsedniške volitve bodo 8. novembra 2016. Ja, prav ste prebrali, 8. novembra p.r.i.h.o.d.n.j.e.g.a leta.
Opomba 4: Drugi mandat predsednika Baracka Obame se bo uradno zaključil 20. januarja 2017.