Ekotako, spletni urbani vrt

Spletni urbani vrt Ekotako je spletna skupnost, ki jo sooblikujejo mestni vrtičkarji ali pa tisti, ki bi to šele radi postali. Gre za raziskovanje možnosti vzpostavitve vrta v mestnih središčih z namenom preživetja in samooskrbe. Glavni cilj projekta je širiti alternativne, celostne, predvsem pa trajnostne pristope k reševanju vsakdanjih potreb, kot so komplementarne valute, permakultura, samooskrba, divja hrana in druge. Ta cilj uresničuje skupnost preko spletne izmenjave izkušenj in znanj članov, s povabilom strokovnjakom, da se pridružijo s strokovnimi mnenji in z vzpostavitvijo trga, ki bo deloval po principu LETS sistema, torej s svojo alternativno valuto. Tako ne gre za spletni portal, ki bi zgolj osveščal o ekologiji, ampak za gradnjo trdne skupnosti, ki bi pripomogla tudi k premostitvi finančnih težav posameznika. Kupovanje bo mogoče brez konvencionalnega denarja. Članstvo je brezplačno. Projekt ni profitne narave.

Ključnega pomena za razumevanje koncepta projekta Ekotako je njegov kontekst. Vizualna umetnost se je, zelo poenostavljeno rečeno, po letu 1960 s pojavom konceptualne umetnosti nekako razpršila na vsa področja, tako humanistična kot naravoslovna. Pravzaprav mora delovati vsepovsod drugod, samo na umetniškem področju ne, da bi lahko bila umetnost. Totalno specializirana področja, med katerimi skoraj ne vidimo več povezave, ponovno ali pa na novo tke skupaj. Za medij pa ne uporablja več samo kiparstva in slikarstva, ampak karkoli: človeško telo, rastline, živali, internet, zvok, genetski material, robote …

Pri poplavi sodobne umetnosti ali pa bolje visoke umetnosti, je vse bolj aktualno vprašanje povezave med umetnostjo in vsakdanjim življenjem. Vse prevečkrat se zdi, da je umetnost v iskanju povezav med različnimi področji izgubila rdečo nit in postala še eno popolnoma specializirano področje, ki ga ne razume/dojame nihče več. Včasih še avtor sam, v kombinaciji z reševanjem eksistencialnih problemov, izgubi smisel in preneha z ustvarjanjem. Slednje se je zgodilo tudi avtorjema projekta Ekotako. Ponovni smisel pa sta našla preko izkušnje z vrtom, permakulturo in eseji Allana Kaprowa, ki je raziskoval meje med umetnostjo in življenjem. Fasciniran je bil nad momenti, ko sta umetnost in življenje postala nerazločljiva, ko je neko neumetniško dogajanje s svojo realnostjo in zgoščenostjo dobilo estetski naboj.

Projekt Ekotako je zato umetniško delo v trajanju soavtorjev Hane Repše in Domna Rupnika, ki je nastalo kot plod podiplomskega raziskovanja na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, smer Video in novi mediji. Mentorja dela sta prof. Srečo Dragan in prof. Jože Barši. Delo raziskuje nove družbene dinamike in entitete, ki nastajajo s pojavom množične uporabe informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Združuje avantgardistične pristope in nove medije z namenom povezovanja umetnosti in življenja preko spletne skupnosti. To ozadje za končnega uporabnika niti ni pomembno. Pomembna je funkcionalnost sistema preko katerega se lahko uporabnik vključuje v spletni urbani vrt. V osnovi gre za komunikacijo podobno najbolj razširjenemu socialnemu omrežju, ki pa je razširjen še s forumom, članki in trgom po sistemu LETS (še v fazi testiranja). Da skupnost lahko funkcionira, potrebuje tudi svojo valuto, svoj denar. Zato smo po zgledu nekaterih eko vasi v Evropi, uvedli tudi alternativno valuto, ki dopolnjuje denarno menjavo. Sistem je preprost. Na začetku smo dali v obtok določeno število točk, ki so za člane skupnosti enakovredne evru. Dodatne točke si člani lahko prislužijo s prodajo svojih stvari, izdelkov, hrane … Zadolževanja in obresti ni. Omogočeno je tudi plačevanje preko PayPal sistema, vendar spodbujamo plačevanje z interno valuto.

Celoten projekt je še v testnem obdobju, zato o njem še ne govorimo naglas. Nadejamo pa se, da bi v prihodnjih letih skupnost zrastla na vsaj nekaj sto uporabnikov, da bi alternativna valuta zaživela in da bi pričeli tudi z organizacijo dogodkov za člane na realnem vrtu.

Hana Repše, Domen Rupnik

P.S. Zapis je del projekta “Vsi drugačni, vsi lačni!”. Če želite v njem sodelovati tudi vi, nam pišite na info@metinalista.si. Septembra smo objavili: Zacukana juhica (Karmen Mlinar), Sezona marel na kvadrat (Milena Vogrinc), Pečene karamelizirane hruške (Maja Žorga Dulmin) in Jesensko pito iz lisičk (Špela Jereb Planinšek). Hvala vsem!