Problem Solidarnosti niso predčasne volitve, njihov problem so volitve – #DinoLuka04

Luka Valas (foto: osebni arhiv LV)
Luka Valas (foto: osebni arhiv LV)
Luka Valas (foto: osebni arhiv LV)

Avtor: Luka Valas, pravnik, ki je svojo dušo že zdavnaj prodal tujim korporacijam. Neoliberalec, občasni smartass. Ne grize. Na Twitterju ga najdete pod @luka_vee

Dino, čestitam, kako dramatičen obrat!! Dobro si me presenetil s pobudo za oceno ustavnosti. Zdaj ne vem, ali naj bom jezen, ker je nekaj že napisanih odstavkov letelo v koš za smeti, ali zadovoljen, ker sem služil kot »sparing partner«? Naj brcnem še enkrat mrtvega konja ustavnosti predčasnih volitev: ostajam pri svojem, nikjer v pobudi o oceni ustavnosti, še manj pa v Ustavi, ne najdem resnih argumentov za smelo trditev, da so volitve 13. julija neustavne. Nasprotno, pobudo jemljem kot cenen političen manever stranke Solidarnost, ki bo pospešil njen zaton. Ta stranka si je najprej prilastila proteste, po dubioznih potezah, kot je prižiganje svečk pred Mercatorjem in pravljicah o nacionalnem interesu, pa je na evropskih volitvah upravičeno pogorela, saj so jih prehiteli celo šaljivci iz Sanjske službe in etablirana Piratska stranka z enim samim kandidatom. Bravo, Solidarnost, bravo!

Problem Solidarnosti niso predčasne volitve, njihov problem so volitve. Pika. Volivci jih ne marajo in niso niti prvi niti zadnji s to težavo. Na srečo je to njihov problem (in za kratek čas problem ustavnih sodnikov) in ne nekaj, s čimer bi se morali ukvarjati volilci. Roko na srce, le kdo bi volil ciničnega zagovornika nacionalnega interesa, ki rad grmi, da je za ljudi pred kapitalom in to celo po tem, ko je »nacionalni interes«, ki ga je s takim žarom dolga leta zagovarjal, davkoplačevalce stal milijarde, ko je država tudi zaradi »nacionalnega interesa« do vratu zadolžena, in po tem, ko je omenjeni kandidat celotno kariero preživel na račun prav tiste nacije, ki ji še vedno vsiljuje »nacionalni interes«? Kar nekaj njegovih somišljenikov najdem med podpisniki pobude, očitno so svoje zablode pripravljeni zagovarjati do zadnjega centa davkoplačevalskega denarja.

Solidarnost ima poleg nekarizmatičnih kandidatov še en problem. Zadnje čase imamo srečo, da se vsak teden pojavi nova stranka, ki bo Slovenijo rešila. Juhu! Vse novonastale stranke brodijo v kalnih vodah slovenske levice, kar je za Solidarnost vsekakor slaba novica, saj ji nove stranke direktno konkurirajo in bi njihov 1,67 % delež glasov z zadnjih volitev z lahkoto najedle do stopnje, ko bodo svoje volilne uspehe merili v promilih in bodo za njihove kandidate volile le še njihove stare mame ali pa še te ne. Ja, Solidarnost, tako izgleda konkurenca – ne marate je v gospodarstvu, ne marate je v šolstvu in zdravstvu, ne marate je v politiki. Stavim, da bodo nekatere nove stranke Solidarnost na volitvah zlahka prehitele, čeprav je bila Solidarnost ustanovljena decembra 2013, nove stranke pa nekaj tednov pred volitvami. Očitno imajo novinke manj problemov z domnevno neustavnimi predčasnimi volitvami in volitvami na splošno; odločile so se namreč za inovativen recept, za izvoljive kandidate.

Prepričan sem, da so volitve 13. julija ustavne in povsem legitimne in da Ustavno sodišče o pobudi niti razpravljalo ne bo, nedvomno pa se bodo našli posamezniki in stranke, ki jih bodo iz takšnih ali drugačnih razlogov (naj ugibam, recimo slabih volilnih rezultatov?) razglašali za neustavne. Ampak vso srečo tebi in vlagateljem, čisto legitimna poteza, karkoli si že jaz mislim o njej.

Priznati moram, da si eden redkih sogovornikov v pravniški srenji, ki za sodišča najde dobro besedo. Slovenska sodišča si težko zaslužijo kakršnokoli pohvalo, saj so počasna, nestrokovna in nepredvidljiva – vse tisto, kar naj sodišča ne bi bila. S sodišči so lahko zadovoljni le ljudje, ki z njimi nimajo opravka.

Jaz vsekakor podpiram prevetritev pravosodja, čeprav mogoče iz drugačnih razlogov kot nekateri bolj glasni kritiki. Sodišča na nobenem področju ne dosegajo omembe vrednih pozitivnih rezultatov. Primer, znotraj OECD so civilna sodišča druga najpočasnejša, postopek na prvi stopnji traja v povprečju 420 dni, sojenje pa je daljše le še v Italiji (povprečje OECD je 240 dni). (vir, str. 2) Postopek na prvi stopnji traja v povprečju kar 420 dni. Sodišča z neučinkovitim pregonom kriminala najedajo družbeno klimo, stečaje in prisilne poravanave rešujejo počasi, kar hromi gospodarstvo in onemogoča prestrukturiranje prezadolženih podjetij, človekove pravice pa ostajajo črka na papirju, če jih ne moreš hitro in učinkovito uveljavljati na sodišču.

Praviš, da svobodi težko nasprotuje vsak spodoben levičar? Dvomim, evropska levica povsem enako kot desnica rada poseže po omejevanju svobode. Levica ima težave predvsem z ekonomsko svobodo, ki se pogosto prelije v omejevanje svobode posameznika, v Sloveniji še malo bolj kot sicer. Včasih pa si desnica in levica celo prideta nasproti, v Sloveniji spet še malo bolj kot sicer. Poglejva si recimo naslednjih nekaj programskih točk:

–       Za oživitev gospodarstva rabimo proaktivno strateško dejavnost močne države;

–       v EU je treba prenehati z doktrino proste in neomejene konkurence, ki v resnici pomeni zakon džungle;

–       zaradi pritiska finančnih trgov in bonitetnih agencij je ogrožena suverenost države;

–       več pozornosti bi morali nameniti malim podjetjem, ki trpijo na račun velikih korporacij;

–       prioriteta so nova delovna mesta;

–       politiko varčevanje v EU je treba ustaviti, saj prizadane najšibkejše: delavce, srednji razred in upokojence;

–       davčno politiko bomo uporabili za spodbujanje gospodarske rasti, zmanjševanje nezaposlenosti, za zmanjševanje razlik med ljudmi in za izboljšanje položaja srednjega razreda;

–       načelo progresivnega obdavčenja bo vodilo vseh reform;

–       pri obdavčenju posameznikov bo prioriteta večja progresivnost; zgornja davčna stopnja bo 46%, zato bo srednji sloj plačal manj, bogati pa več;

–       ni dopustno da imajo dividende kot dohodki iz kapitala prednost pred dohodki iz dela; dividende naj bodo obdavčene skupaj z dohodki iz dela;

–       rabimo progresiven davek na premoženje;

–       podjetja je treba obdavčiti progresivno, podjetja z več prometa in dobička bodo plačala več davka;

–       cilj davčne politike naj bo, da se dobički podjetij prelijejo v plače zaposlenih;

–       država bo izvajala velike infrastrukturne projekte, ki bodo zagotovili nova delovna mesta in višje plače;

–       vodilo davčne politike bo, da vsak prispeva v skladu s svojimi zmožnostmi.

Zdaj pa povej, če ni to praktično idealen ekonomski program slovenskega politika? Se strinjava, ne? Številni podpisniki pobude bi tem idejam ploskali, v Mladini bi jim pisali slavospeve. Res dober program je, močna država poskrbi za malega človeka, mimogrede pa sesuje grde kapitaliste, kaj hočeš lepšega? Take in drugačne ideje v našo resničnost prelivajo vse slovenske stranke, ampak res čisto vse, od SDS do Solidarnosti, saj so pisane na kožo našega človeka. Še je čas, da do volitev slovenske stranke zgoraj omenjene programske ideje prepišejo in si zagotovijo dober rezultat. Samo PSSSST! Nikomur ne povejva, da sem jih prepisal iz programa francoske Nacionalne Fronte in njihove voditeljice Marine Le Pen.

Slovenske stranke žal ostajajo polne zgornjih idej. Dokler se tovrstnih sanjarjenj ne otresemo in ne izvolimo močnih sredinskih strank, ki bodo podpirale svobodo, trg in kapitalizem, v Sloveniji ne bo dosti bolje. Dokler bo izbira slaba, bodo volitve ne glede na datum sicer ustavne in legitimne, spremenile pa ne bodo ničesar. Zato bom kot racionalen človek na volilno nedeljo več pozornosti posvetil nogometnemu finalu kot volitvam. Dajmo Messi, dajmo Neymar, dajmo Ronaldo!!

 

Preberite tudi:

Hej Luka, odločilnih je bilo absolutnih 76 % in ne relativnih 24 % (3. del)

Čau Dino, stara rdeča kost! (2. del)

Hej Luka, moj dragi neoliberalni prijatelj! (1. del)

 

P.S. Objavljeni bodo komentarji, ki ustrezajo načelu spoštljivega komuniciranja, tako do avtorja zapisa kot drugih komentatork in komentatorjev.

 

Več od Luka Valas

Vseeno mi je, če imamo državno ali zasebno zdravstvo ali šolstvo, da je le dobro.

Hej Dino, malo sem zmeden po prvi sezoni. Da ne govorim o...
Beri dalje

20 komentarjev

  • Prav luštna sta, ko vaju takole berem 🙂

    Nekaj opomb na vajine dosedanje zapise, ki – čeprav komentiram pod Lukov zapis – veljajo za oba. No, če sem iskren, sta opombi zgolj dve:

    Ko sta se takole ljubko prepucavala glede datuma volitev (kjer se, for the record, strinjam z Luko), sta omenila tudi slovenski plebiscit. Tu se oba motita, saj prav ta primer, Luka, kaže, da je datum še kako pomemben. Plebiscit, Dino, je bil na nedeljo ped božičem razpisan *prav zato*, ker je šlo za (takrat neuradni) praznik.

    Da, seveda bo datum volitev vplival na rezultat in ne, ta ne bi bil pomembno drugačen, če bi bile volitve jeseni. Tako pač je.

    Druga opomba pa je namenjena tebi, Luka. Zadnje čase rad tako levim kot desnim pod nos neseš gospo Le Pen in njen socialno-gospodarski program. In čeravno to resnično poskrbi za marsikak haha moment, v izpeljavi tega kuriozuma narediš ključno napako, ki se glasi: »ker je to program FN, so te ideje slabe«.

    Resnica je seveda obratna: ravno zato, ker te ideje *niso* slabe, so se znašle v programu FN, saj jo, žalibog, prestavljajo proti centru političnega spektra, kjer v kombinaciji z mehkim nacionalizmom uspešno konkurira utrujenim strankam francoskega mainstreama. Pri tem računa – očitno pravilno – da bo kozmetika sredinskega socialno-gospodarskega programa prekrila njene antisemitske, rasistične in totalitarne temelje.

    Ko je Adolf Hitler, ki bi se moral sicer po vseh pravilih pisati Schiklgruber, gradil svojo nacionalsocialistično stranko dela, je na eni strani pošiljal Otta Strasserja na sever Nemčije organizirat delavce, sam pa v Münchnu in Berlinu zagotavljal tovarnarjem, da je vse kul, da se mu jebe za delavske pravice in da samo potrebuje njihove glasove. Da ko bo pa na oblasti, bodo že videli, da je njihov. Tovarnarji so mu verjeli, Hitler pa je kmalu obračunal z Ottom Strasserjem, kasneje pa še z njegovim mlajšim bratom Gregorjem, ideologom NSDAP.

    Anekdota o blatnodolski strančici, ki je privzela »mladoekonomski« gospodarski program Mrkaić & co., ter ga zavrgla takoj, ko je bilo treba preprečit prodajo NLB, bi bila na tem mestu popolnoma odveč.

    To ni argument ad hitlerum, je zgolj pripoved o tem, da bodo mnogi wannabe voditelji javno rekli in v svoj program zapisali *karkoli*, da bi bili izvoljeni. Prave barve (ali pač njihovo odsotnost) vedno pokažejo šele, ko pridejo na oblast ali vsaj blizu nje.

    Torej: jaz se bom še naprej hahljal, ko boš levodesne sesuval s primerjavami njihovega programa in programa FN, nikar pa naj ti ne bo to, rotim te, vatel, po katerem boš presojal kandidate v blatnem dolu. Dovolj drugih neumnosti producirajo in preveč si pronicljiv, da bi padel na osnovne fore 😉

    Be good,
    @pengovsky

  • Se strinjam, da je neustavnost zaradi počitnic velika nebuloza.
    A volitve bi morale biti septembra zaradi tega, kar si omenil v zadnjem odstavku. Da bo izbira boljša kot sedaj.

    Ampak Rubikon smo že prestopili, predsednik je spet zajebal situacijo. Stranke so že začele iskati kadre in tudi če sedanje volitve prestavimo na september, ne bo sprememb pri kadrih, ker se že vsi pripravljajo na julij.

  • Se vidi, da smo na inernetih, dvakrat se oglasim, pa smo že pri Hitlerju! 🙂

    Samo na hitro glede Le Penove:

    i) mislim, da je njen program izrazito slab in vodi v neučinkovito gospodarstvo (kar se je na lokalni ravni jasno pokazalo med županovanji županov FN). Svobodna gospodarstva pač bolje delajo in na dolgi rok gotovo prinesejo več blaginje prebivalcem kot pa vsiljevanje uravnilovke na vsakem koraku.

    ii) MLP dokaj skrajne levičarske ideje (ne strinjam se, da gre za sredinske) pokombinira z dokaj skrajnimi desničarskimi. Ampak tudi slovenskim levičarskim strankam tovrstno razmišljanje ni tuje – “nacionalni interes”, antiamerikanizem in strašenje pred tujci zame ni nič drugega kot žameten rasizem. Še hujši je seveda kak SDS, kjer svojega malo manj žametnega rasizma niti ne skrivajo, pa naj gre za Ambrus, izbrisane ali trenirkarje.

    In zato je MLP zame idealna slovenska kandidatka, saj združuje vse napake levih in desnih slovenskih strank. Če bi bila SLO še Ilirska provinca, bi bila naša guvernerka gotovo Madame Le Pen, ki bi na volitvah dobila vsaj 50%.

  • Težko je polemizirati z nekom, ki s tolikšno negativnostjo, politično diskvalifikacijo in odločno neoliberalno usmerjenostjo ni pripravljen v ravnanju drugih videti česa drugega od tistega, kar mu politično in ideološko ne ustreza. In g. Luka Valas tega sploh ne skriva, zato mržnja do naše stranke. Solidarnost se ni zavzela za ustavno presojo zato, ker bi se bala volitev, niti zato, ker ji ankete ne kažejo bajnih rezultatov, niti takšne ali drugačne računice, kot se zlonamerno trdi, ker se pač sovraži. Komur je mar za izmenjavo argumentov, mora napadati argumente same, ne pa dajati v nič in popljuvati njihovega predlagatelja. Ampak kaj, ko je to drugo vedno znova bistveno enostavnejše, sogovorec pa nima niti možnosti, da bi se branil – kot popljuvan pa sploh ne.

  • Resnično, Luka Valas je neoliberalec, ki je dušo prodal korporacijam. Njegov komentar namreč skoraj do pikice ustreza strategiji demonizacije, s katero se je skušala francoska mainstream politika, torej leve in desne sredinske stranke, ki verujejo v svobodo, trg in kapitalizem, skušala izogniti porazu na evropskih volitvah.

    Ta je šla nekako takole. Naša vera v svobodo, trg in kapitalizem je resda pripeljala do globoke finančne, gospodarske in socialne krize. Resda smo poskušali to krizo rešiti z ukrepi, ki smo jih oblikovali skupaj z gospodarskimi in finančnimi elitami. Resda smo s tem krizo le še poglobili. Res je, da ima Marine Le Pen gospodarski program, za katerega bi se večina resnih ekonomistov svetovnega slovesa strinjala, da je boljši za spopad s krizo od našega. Pa vendar: volite nas, ker drugače bo na oblast prišla pošast, fašistka in antisemitka, pred katero smo obramba le mi, verniki v svobodo, trg in kapitalizem.

    Pengovsky je zato s svojo analizo zgrešil. Marine Le Pen ni rabila verodostojnega gospodarskega programa zato, da bi zakrila svoj fašizem in antisemitizem. Od politike svojega fotra se je že večkrat javno distancirala. Te nalepke je rabil politični mainstream zato, da bi zakril svojo nezmožnost garantirati takšno ureditev družbenih in gospodarskih odnosov, ki ne bi koristila predvsem elitam, ampak tudi ljudem. Te nalepke so mainstream leve in desne sredinske stranke rabile zato, da bi zakrile svojo podložnost neoliberalnemu polit-ekonomskemu konsenzu in svojo jalovost, ko pride do oblikovanja alternativ.

    Luka Valas se tukaj kao zabava omembi Hitlerja, čeprav sam Marine Le Pen sam omenja samo zato, ker v sodobnem jeziku mainstream politike v Evropi in vernikov v svobodo, trg in kapitalizem služi kot Hitlerjev avatar, Hitler-lite. Torej kot institut vnaprejšne diskreditacije političnih alternativ, ki ogrožajo globalni finančni kapitalizem na neoliberalnih načelih.

    Kar bi si Luka Valas želel, bi bilo manj alternativ in še več istega. To ni nič čudnega. Če je svojo dušo res prodal korporacijam, potem iz današnjega sistema verjetno vleče profit. Če je res neoliberalec, potem v sistemu, ki je tržne odnose v kapitalizmu uredil tako, da koristijo korporativnim elitam, ne more videti nič slabega.

  • Kako oddaljene od resničnosti življenja ljudi so mainstream politične stranke, kaže tudi anekdota iz Velike Britanije, kjer je na evropskih volitvah z naskokom zmagal Nigel Farage.

    Ko je Farage v neki razpravi zagovarjal strožje ukrepe proti priseljevanju, so se predstavniki mainstream politike zahehetali in hiteli citirati študije raznih thinktankov, ki so prerokovali nižjo gospodarsko rast zaradi pomanjkanja poceni delovne sile. Ko so že mislili, da so ga zatolkli, jim je Farage nazorno pokazal, koliko bližje je razmišljanju povprečnih volivcev: “Morda pa so v življenju ljudi bolj pomembne zadeve, kot je gospodarska rast.”

    Verniki v svobodo, trg in kapitalizem skupaj z Miltonom Freedmanom trg postavijo kot mehanizem, ki kapitalizem nekako prevaja v svobodo. Vsem dokazom navkljub ne sprejmejo, da bi lahko bil trg tudi, danes pa predvsem, mehanizem za proizvajanje neenakosti, ne-varnosti, kulturnih šokov, socialnih pretresov. Ker tako močno verujejo v svoj prav, želijo ljudi prestrašiti – s tem, da jim ponujajo venomer iste recepte, jih namreč ne morejo več prepričati.

    Bolj se kriza poglablja, manj učinkovita bo strategija zastraševanja. In poglabljala se kriza bo, kajti verniki v trg etc. drugega kot še več trga ne znajo, nočejo in ne zmorejo ponuditi. In kdor zmeraj kriči, da je volk pred vrati, temu pač ne bodo verjeli niti takrat, ko bo na dvorišču tulil cel trop.

  • New guy here – kakšen pa je vaš predlog za ‘magično rešitev’? Kje na spektru se nahajate – Ayn Rand, GOP, kje vmes?

  • Draga Solidarnost,

    Povsem brez potrebe iščete mržnjo, sovraštvo in politično diskvalifikacijo tam, kjer je ni. Raje si vse skupaj še enkrat preberite in vzemite kot konstruktivno kritiko nezainteresiranega obazovalca. Si boste že morali priznati, da imate po pol leta obstoja bolj malo za pokazati. Če se že pri gospodarski politiki ne bomo razumeli, lahko naredite vsaj kaj dobrega za sočloveka, za izbrisane, za pravice istospolno usmerjenih, ali za pravice najrevnejših, ki v tej državi trpijo tudi na račun preobilnega subvencioniranja skupin, ki jim pripadajo podpisniki pobude. Bodite solidarnost. V tem primeru bom prvi, ki vas bo pohvalil.

    Marko, pozdrav tudi tebi, bom poročal na naslednji dopisni seji Bilderbergov, da so me razkrinkali.

  • Luka Valas, dvomim, da je vaš sarkazem pristen. Malo prej ste skušali alternative neoliberalnemu konsenzu razvrednotiti z omenjanjem Marine Le Pen (guilt by association), sedaj želite z omenjanjem Bilderbergov kritike neoliberalnega projekta strpati med teoretike zarote, ki ne vedo o čem govorijo (there is no such thing as neoliberalism).

    Že von Hayek je strašil pred vsakim odmikom od ideologije trga, češ da se bo takšna pot končala v hlapčevstvu, socialistični tiraniji. In neoliberalci so kljub temu, da so se zbirali v različnih društvih, think tankih, univerzah in lobijih, venomer zanikali, da obstaja nekaj takega kot neoliberalni projekt.

    Pa vendar: ko se kot sanjarijam posmehujete progresivnim davkom, večji obdavčitvi dobičkov, obrzdanju velekoproracij in finančnih trgov ter javnim naložbam s ciljem zmanjšati neenakost v družbi ponavljate argumente zagovornikov neoliberalnega projekta. Njihov cilj je bil vedno takšna ureditev polit-ekonomskih odnosov, ki bo kar najbolj koristila korpokapitalu.

    Ob tem se kot pravi neoliberalec zavzemate za močno vlogo države. Ne kot vlagateljice ali akterja odprave neenakosti, ampak kot pravne države, utemeljene na svobodi, trgu, kapitalu, torej države kot garanta takšne (včasih bolj, včasih manj) tržne ureditve polit-ekonomskih odnosov, ki bo zagotovila prerazporejanje bogastva od spodaj navzgor (in po potrebi z represijo zatrla vznik alternativ).

    Kako naj bi vas razkrinkal, ko se kot neoliberalec in korporativna prodana duša predstavljate sami, mi pa ni jasno. Morda ste se želeli pošaliti, ampak tole foro verjetno kapirajo samo tisti neoliberalci, ki so sami sebe prepričali, da ne obstajajo.

    • Marko, za liberalizem se zavzemam, ker mi je všeč svoboda posameznika, pravna država in svoboden trg. Vse našteto vodi v maksimalno blaginjo ljudi, ne samo grdih kapitalistov. Najbližji primer take države je Švica. Kapitalizem pač deluje maksimalno dobro za maksimalno število ljudi. Drži, ne za vse in ne vedno. Ampak tako pač je – dokler je gospodarstvo močno, družba z lahkoto poskrbi tudi za tiste, ki jim spodrsne.

      Blublu, ne istovetim se z Ayn Rand, še manj z GOP. V okviru ZDA bi mi bila najbližje libertarna stranka. Če bi bil ameriški volilec, bi bil moj kandidat Gary Johnson. http://en.wikipedia.org/wiki/Gary_Johnson

  • “Kapitalizem pač deluje maksimalno dobro za maksimalno število ljudi.”

    To je tako pavšalna izjava, da z njo nima smisla polemizirati. O katerem kapitalizmu sploh govorite? O Marxovem? O Pikettyjevem? Kitajskem? Švicarskem? Kapitalizem je mehanizem proizvajanja presežne vrednosti in je z nami že od pamtiveka. Edino relevantno vprašanje tukaj je, kako se ta presežna vrednost razporeja.

    Verjetno ne mislite, da to razporejanje vodi neka nevidna roka, ki se manifestira skozi nekakšen abstrakten svobodni trg (ki je na Zemljo padel z Marsa), na katerem nekakšni abstraktni posamezniki (ki so na Zemljo padli z Lune) s svojim svobodnim delovanjem ustvarjajo nekakšno optimalno ekonomsko ravnotežje?

    Ker če ja, potem se hudo motite. Tržne mehanizme uzakoni in nato z represijo in sankcijami garantira država, katere pravo nastaja v areni politične ekonomije skozi delovanje posameznikov in skupin, ki se po moči in svobodi uveljavljanja svojih interesov zelo razlikujejo.

    Govorance o svobodi, trgu in pravni državi so preveč splošne, da bi se z njimi dalo opisati delovanje kapitalizma. Razen morda v uvodih v ekonomijo za drugi letnik FDV.

    Švica pa je zanimiv primer. Gre za kleptokratsko, islamofobno davčno oazo, kjer na volitvah zmagujejo politiki, v primerjavi s katerimi je še Marine Le pen krotka socialdemokratka. Svoboda že, ampak kakor za koga. Predvsem za korporacije tipa Nestle in Novartis, da kujejo dobičke s prihvatizacijo vodnih virov v revnih državah in se gredo svobodno konkurenco s tožarjenjem zaradi patentov, ki jim dajejo monopolne dobičke na račun zdravja ljudi.

  • Drugi pogled na kopico novonastalih strank je, da je to posledica volilnega sistema. Bolj kot ne in kljub vsem obljubam demokratičnosti strank se v praksi dogaja, da gazda v stranki ima pri vsem zadnjo besedo (pa naj bo to JJ, Zoki ali bivši Lukšič). Ljudje so se “strankokracije” naveličali in zimprovizirana rešitev, ki jo obstoječ sistem dovolujeje je to kar smo sedaj dobili. Stare stranke so to podpirale, z izjavami v stilu “če želite se na istem nivoju pogovarjati z nami morate ustanoviti stranko”. Če bi imeli preferenčni glas na državnozborskih volitvah bi ljudstvo imelo moč prerazporediti marsikoga znotraj obstoječih strank.

    Birokracije je tako ali tako v tej deželi preveč, to da je *še* već strank v tem pogledu ni ravno koristno.

  • @Luka

    Kaj pa bolj konkretno – ali država lahko regulira (recimo) kakovost hrane in varnost v letalskem prometu ali bi moral za to poskrbeti prosti trg? Kako se bo prosti trg lotil globalnega segrevanja (tu so vidnejši libertarci, mislim predvsem na Cato, s svojim antiscience pristopom izgubili precej točk)?

      • Joj, tale članek je bil pa debunkan že precej nazaj. Tule je izjava avtorjev te študije:

        Statement by Neil Stenhouse, Edward Maibach, Sara Cobb, Ray Ban, Paul Croft, Keith Seitter, and Anthony Leiserowitz:

        James Taylor’s interpretation of our study is wrong. We found high levels of expert consensus on human-caused climate change.

        http://www.climatesciencewatch.org/2013/11/28/taylor-distorts-poll-of-meteorologists-on-climate-change/

        Kot sem napisal že prej – antiscience attitude precej ‘dol nese’ ideologijo libertarizma. Vsakršna resna debata je nemogoča, če stojiš na isti platformi kot kreacionisti, ‘mladozemlježi’ ipd.

        • true, nekateri libertarci so anti-science, ampak vsekakor ne vsi. če se vržeš na kreacioniste in mladozemlježe, potem lahko rečemo, da so tudi vsi levi anti-science, ker imajo nekateri organsko, naravno, energija neizražena v joulih ipd. za nekaj resničnega

          sama ideologija ni anti-science. mnogi libertarci smo znanstveniki. in če se že gremo znanost – zakaj je toliko levih proti ekonomski znanosti? velika večina literature pove, da večja ekonomska svoboda vodi v blaginjo. zakaj je to kontroverzno. zakaj levi nasprotujejo GMO, čeprav vemo, da so avno tako varni kot konvencionalna hrana in lahko rešijo ogromno življenj (golden rice)? ne-libertarci imajo tudi precej anti-science attitude do mnogo tem, ampak o tem raje ne govorijo.

          sicer pa mnogi libertarci priznamo, da je global warming a thing. tako kot znanstveniki pa se nekateri vzdržimo sodbe koliko in kako bo to vplivalo na življenja ljudi kratko- in dolgoročno. glede na blunderje mnogih IPCC modelov, je taka previdnost kar v redu.

          še dalj pa so “rešitve” za globalno segrevanje. vetrnice, fotovoltaika ipd. so kaplja v morje porabe energije in nerealno je pričakovati, da bodo kaj kmalu prevzele levji delež. sam npr. podpiram jedrsko energijo (nekaj česar povečini levi “naravovarstevniki” ne marajo).

          in ja tudi tukaj trg pride prav. samo skozi trg lahko vemo čemu vsemu se odpovedujemo ko se gremo naravovarstvo. samo skozi trg se lahko ODLOČIMO ali smo to ceno sploh pripravljeni plačati. samo skozi trg lahko iščemo najboljše rešitve glede uporabe materialov, deleža enega in drugega vira energije ipd. ja, res je, ne bo lahko in niti približno ne vem kako bo izgledalo pridobivanje energije v prihodnosti, če stvar prepustimo trg. ampak bi posvaril kogarkoli, da če misli, da ve katera je najboljša rešitve – you’re full of s**t. trg je neke vrste discovery process

          če smo že pri kreacionistih itd. zakaj so levi tolikokrat kreacionisti ekonomije? evolucija je neke vrste spontani red, trg drugi. libertarci (vsaj mnogi, če ne vsi) zaupamo in imamo dokaze za oba. kreacionisti, ki so hkrati libertarci, ne verjamejo v evolucijo in zaupajo v trg; socialisti obratno – evolucija ja, centralno planiranje namesto trga.

          all in all – ne, libertarstvo ni anti-science ideologija. že tako mišljenje je anti-science – correlation isn’t causation.

  • ”in če se že gremo znanost – zakaj je toliko levih proti ekonomski znanosti?”
    Nisem levičar, tako da ne vem. Bi pa vprašal, zakaj toliko libertarcev zagovarja trickle down efekt, če le ta ne obstaja?

    ”samo skozi trg lahko vemo čemu vsemu se odpovedujemo ko se gremo naravovarstvo. samo skozi trg se lahko ODLOČIMO ali smo to ceno sploh pripravljeni plačati.”
    No, tole je smešna izjava – ‘cena’, ki jo bomo plačali (ne mi, pač pa zanamci) je poznana: več ali manj nenaseljiv planet. IMO to pač nima cene.

    ”tako kot znanstveniki pa se nekateri vzdržimo sodbe koliko in kako bo to vplivalo na življenja ljudi kratko- in dolgoročno. glede na blunderje mnogih IPCC modelov, je taka previdnost kar v redu.”
    O katerih blunderjih govoriš?

  • trickle down effect je nekaj izmišljenega in kar ljudje, ki so proti prostemu trgu lahko zanikajo, čeprav nihče ne tdi da to sploh obstaja, podobno kot neoliberalizem. res pa se pripisuje zagovornikom prostega trga. v kapitalizmu vsi postajamo bogatejši (no, v delih sveta kjer niti nimamo kapitalizma, slovenija, temu ni tako). res ne vsi enako hitro, ampak vseeno. mogoče kakšna knjiga (Bourgeois Dignity) ali članki npr. Angusa Maddisona glede zgodovine bogastva.

    glede na to, da zaenkrat niti ne vemo kakšni bodo učinki globalnega segrevanja in ali je človek glavni povzročitelj in ga torej lahko ustavi (rahlo ohola stvar), se mi zdi nesmiselno vreči miljarde dolarjev v neke nedomišljene “rešitve” (vetrnice ipd.). sploh zaradi dejstva, da lahko s taistim denarjem naredimo precej več dobrega (mikronutrienti v razvijajočem svetu). in ja – te stvari imajo ceno in jo je možno približno podati. rahlo neznanstveno (če se vrnem k prvotni nezasluženi kritiki libertarcev) je reči in meniti, da bodo učinki globalnega segrevanja nujno samo slabi.

    o blunderjih ipcc govorim o izginotju himalajskih ledenikov do 2035 (se ne bo zgodilo), ceni globalnega segrevanja (poročilo 2007 5-20%, poročilo 2014 – 2% za segrejte 2,5°C), modeli so predvidevali segrevanje vse do 6°C če se količina CO2 podvoji, zadnje študije postavljajo številko med 1-2°C (Lewsi&Crok GWPF report) in impact takih globalnih sprememb je praktično ničen ali, znanstveno, v šumu meritve glede na ostale faktorje, ki vplivajo na gospodarsko rast (fleksibilnost delovne sile, višina davkov, zaprtost/odprtost za mednarodno trgovino, rule of law itd.)

    bodi dovelj za zdaj

    sploh je pa znano, da bogate družbe bolj gledajo na okolje kot revne in pot do bogastva je, surprise surprise, prosti trg

    • ”trickle down effect je nekaj izmišljenega in kar ljudje, ki so proti prostemu trgu lahko zanikajo, čeprav nihče ne tdi da to sploh obstaja, podobno kot neoliberalizem.”
      V ZDA ogromno mainstream libertarcev tipa Paul Ryan zagovarja trickle down efekt – ali ni to ena osrednjih tez vsaj nekaterih vej libertarizma – torej davčne olajšave za ‘bogate’ pršijo na revne v obliki služb, višjih dohodkov itd?

      ”glede na to, da zaenkrat niti ne vemo kakšni bodo učinki globalnega segrevanja in ali je človek glavni povzročitelj in ga torej lahko ustavi (rahlo ohola stvar), se mi zdi nesmiselno vreči miljarde dolarjev v neke nedomišljene “rešitve” (vetrnice ipd.). ”
      Čakaj malo – glede tega, da za globalnim segrevanjem stoji človek (ie da je glavni povzročitelj), vlada popoln konsenz – celo Cato je glede tega updatal svoje mnenje, kot tudi večina ostalih libertarskih think tankov.

      ”in ja – te stvari imajo ceno in jo je možno približno podati. rahlo neznanstveno (če se vrnem k prvotni nezasluženi kritiki libertarcev) je reči in meniti, da bodo učinki globalnega segrevanja nujno samo slabi.”
      Kolikor mi je znano, bodo učinki večinoma slabi.

      ”o blunderjih ipcc govorim o izginotju himalajskih ledenikov do 2035 (se ne bo zgodilo), ”
      Drži, napako so priznali in jo popravili.

      ”ceni globalnega segrevanja (poročilo 2007 5-20%, poročilo 2014 – 2% za segrejte 2,5°C),”
      AFAIK v poročilu iz 2007 piše tole:
      Global mean losses could be 1 to 5% of GDP for 4°C of warming, but regional losses could be substantially higher.
      http://www.ipcc.ch/publications_and_data/ar4/syr/en/mains5-7.html

      ”modeli so predvidevali segrevanje vse do 6°C če se količina CO2 podvoji, zadnje študije postavljajo številko med 1-2°C ”
      Again, napovedi iz trenutnega poročila so takšne:
      ”high confidence that ECS is extremely unlikely to be less
      than 1°C and medium confidence that the ECS is likely to be between
      1.5°C and 4.5°C and very unlikely greater than 6°C.”
      http://www.climatechange2013.org/images/report/WG1AR5_Chapter10_FINAL.pdf

      V letu 2007 pa takšne:
      ”Equilibrium climate sensitivity is likely to be in the range 2°C to 4.5°C with a most likely value of about 3°C, based upon multiple observational and modelling constraints. It is very unlikely to be less than 1.5°C.”
      http://www.ipcc.ch/publications_and_data/ar4/wg1/en/tssts-6-4-2.html

      Brez problema pa lahko cherry pickaš določene številke iz IPCC poročil in sestaviš ‘skeptični’ članek (GWPF). Samo to z znanostjo nima veze.

      ”sploh je pa znano, da bogate družbe bolj gledajo na okolje kot revne in pot do bogastva je, surprise surprise, prosti trg”
      OK, ampak besedna zveza prosti trg meni pomeni toliko kot beseda terorist. Vsi se strinjamo s konceptom prostega trga, vendar nekateri menimo, da so določeni segmenti, kjer je potrebna regulacija – od povsem fizikalnih razlogov, ki stojijo za regulacijo telekomunikacijske industrije, do varnostnih razlogov, ki stojijo za regulacijo letalskega prometa.

      Ne, pot do bogatsva je precej bolj komplicirana kot samo prosti trg. Sploh glede na to, da čistega prostega trga nima nobena država na svetu (izvzemši Somalijo).

      Bi se pa popravil – libertarizem ni antiscience, pač pa močno proprofit. Če pride do navzkrižja med znanosto in profitom, se postavi na stran profita. Kar mene osebno ne moti, samo ni pa nobene potrebe po falsifikaciji študij, ustanavljanju kvaziinštitutov ipd.

      • okej, najprej glede nestrinjanja o climate change:
        “Čakaj malo – glede tega, da za globalnim segrevanjem stoji človek (ie da je glavni povzročitelj), vlada popoln konsenz” – ni res, glej Legates et al., 2013 Sci&Ed. tudi s tvoje strani citiran članek, ki demantira Forbesa omeni, da “human action have contributed” in NE have significantly contributed ali are the leading cause

        “kolikor mi je znano bodo učinki večinoma slabi”
        predlagam ponoven pregled literature. nekaj predlogov:
        Tol, J.Econ.Perspect.,vol. 23,num. 2,2009
        Donohue et al., GEOPHYS RES LETT, vol.40, iss. 12, 2013
        Xu et al., Nature Climate change, 3, 2013
        Keenan et al., Nature 499,2013
        sem prepičan, da lahko nadaljnje reference najdeš v teh člankih

        “Brez problema pa lahko cherry pickaš določene številke iz IPCC poročil in sestaviš ‘skeptični’ članek (GWPF). Samo to z znanostjo nima veze.”
        kot si sam citiral ni cherry picking, ampak so te številke notri.sicer je pa IPCC znan tudi po tem, da malo “zmasira” statistične podatke na tak način, da kažejo večji škodljiv vpliv CO2 na atmosfero (ipcc erratum 2011 – precej dolga stvar). se pravi po tvoje je IPCC, inštitut, ki je začel z alarmističnimi napovedmi in spodbujal zapravljanje milijard za zmanjšanje izpustov, čeprav še nismo vedeli kakšni bodo učinki, in katerega obstoj zavisi od alarmističnih napovedi in ki je sicer priznal mnoge napake, res občudovanja vredno, vendar malo spodbuja dvome v kvaliteto nadaljnjih napovedi, vreden zaupanja, neodvisen inštitut (GWPF) z zelo znanimi imeni (npr. Freeman Dyson), ki nima nikakršnih možnosti za okoriščanje z alarmantnimi napovedmi ali kritičnim pogledom na nekatere stvari, pa ni vreden zaupanja? pardon, če sam malo drugače razmišljam. sicer pa v njihovih poročilih vedno najdeš reference, saj so pisani kot strokovni članki in sam preveriš ugotovitve

        imaš prav, da je stvar bolj komplicirana od samo prostega trga. somalija žal ni primer tega. če se želiš iti s podlimi prijemi, potem lahko tebe vprašam zakaj se ne preseliš v severno korejo, kjer se boš za vse lahko zanesel na državo.

        prosti trg je v libertarnem krogu običajno posledica ideologije svobode posamznika, da počne s svojim telesom in produkti svojega dela kakor ve in zna. meje njegove svobode pa segajo do nosu naslednjega človeka. razmeroma redki so anarhisti in večina od nas bi bila s prostim trgom zadovoljna, če bi državna poraba dosegla okoli 15% BDP-ja, da se sprosti kroženje delovne sile, skine subvencije in omogoči prost pretok ljudi in kapitala.

        so seveda posebnosti, kjer lahko razumno razprvljamo (omenil si letalski promet in telekomunikacijo, mogoče lahko dodava še promet – na kateri strani ceste se vozi in kaj kateri znak pomeni) in se morda izkaže, da centralna avtoriteta ali prosti trg prideta do enako dobre rešitve, vendar pri prostem trgu dalj traja in je torej bolj smiselna centralna avtoriteta. sam bi tukaj oporekal, da zanašanje na centralno avtoriteto zmanjšuje iskanje drugačnih rešitev in nadomestnih tehnologij, centralna avotriteta rada ustvarja monopole in je podvržena korupciji (za več glej public choice theory).

        kakorkoli, sam bom nehal pisati na tm blogu, saj se mi zdi, da sva nekako zašla iz prvotne teme zgornjega članka. bila je fina razprava in če želiš nadaljevati, z veseljem sprejmem kritiko na mail – djoka86@gmail.com . vsekakor si mi dal za misliti in spodbudil v malo globlji pogled na stvar.

        no hard feelings and all that

Komentiranje je zaprto.