Kaj berejo mladi znanstveniki in znanstvenice? – 1. del

Branje je aktivnost, ki se ji ne more izogniti prav noben mladi raziskovalec oziroma raziskovalka, ne glede na raziskovalno področje. Doktorski študij zahteva veliko branja, predvsem znanstvenih člankov in monografij. Ali ob tem sploh ostane še kaj časa za bolj poljudno branje? Ali pa celo za leposlovje?

#MetaPHoDcast

Eno izmed vprašanj, ki sva jih z Luko postavila po koncu vsake Meta PHoDcast epizode, je priporočilo za knjigo/igro/film/spletno stran/podkast. Večina intervjuvancev je priporočila vsaj eno knjigo, nekateri celo več, s čimer razbijajo mit, da znanstveniki beremo le znanstveno in strokovno literaturo.

Da nad branjem navdušimo še koga, sem kot stranski produkt pri urejanju gradiv za zbornik Zanimiva, navdihujoča, uporabna, sestavila seznam knjižnih predlogov, ki so jih podali intervjuvanci. Teh je res veliko, zato jih bomo predstavili v dveh delih.

V prvem delu (ta objava) so zbrani odgovori mladih slovenskih znanstvenic in znanstvenikov v tujini. V drugem delu objave pa bom predstavila knjige, ki jih v branje predlagajo intervjuvanci prve in druge sezone avdio Meta PHoDcasta.

MARKO VERCEMarko Verce, biotehnolog

Zofijin Svet (Jostein Gaarder) in Free Radicals: The Secret Anarchy of Science (Micahel Brooks). Prvo priporočam tistim, ki se zanimajo za filozofijo, drugo pa tistim, ki jih zanimajo bolj ali manj znane nenavadne zgodbe o velikih znanstvenih odkritji.

Peter Gracar, matematikpeter gracar
Kakršnokoli delo Neila Gaimana, še posebej njegova zadnja knjiga The Ocean at the End of the Lane.

 

pina sadarPina Sadar, antropologinja

Za protiutež nenehnemu bombardiranju z negativnimi begunskimi novicami se trenutno rada vračam k prebiranju poezije Warshan Shire, ki že leta ostaja ena mojih ljubših britanskih pesnic mlade generacije. Pred kratkim me je navdušila tudi knjiga Stitched Up!, ki se zazira v bleščeči svet mode skozi anti-kapitalistično lečo, za vse, ki bi se radi zelo na hitro spoznali z delom kulturnih antropologov, pa rada priporočam simpatično knjižico Socialna in kulturna antropologija: Zelo kratek uvod, ki je prevedena tudi v slovenščino.

dr. Ana Hočevar, fizičarkaana_hocevar

V.S. Ramachandran: Phantoms in the Brain – Probing the Mysteries of the Human Mind,

Erich Fromm: The Art of Loving,

Fernando Pessoa: The Book of Disquiet

kaja_stembergerKaja Stemberger, arheologinja

Terry Pratchett mi je od pisateljev blizu zaradi satirične obravnave akademskega sveta (Nevidna univerza).

Kljub precej dobrim knjigam, ki sem jih prebrala v zadnjem času, pa mi ni šla nobena tako zelo do srca kot Poletje je dalo na glavo klobuk. Meni pomeni predvsem dve stvari. Prva je, da je lahko razvoj boleč, pa to še ni dovolj dober razlog za prenehanje. Druga pa je, da lahko že en sam človek premika meje, tudi tega, kar si je predstavljal kot možno.

Jernej Turnšek, biologjernej_turnsek

Knjiga, ki je pomembno vplivala na način mojega razmišljanja, je Lateral Thinking, ki jo je napisal malteški zdravnik Edward de Bono. V njej s pomočjo geometrije predstavi koncept razmišljanja, ki ne vodi v C preko A in B, temveč preko 1 in 2. Takšno, včasih tudi namerno, nelinearno razmišljanje se mi zdi izjemno osvežilno, z njegovo pomočjo pa je lažje reševati probleme, tudi tiste onkraj laboratorija.

gal_kirndr. Gal Kirn, politični filozof

Od leposlovnih knjig, zadnje čase berem predvsem znanstveno fantastiko, bi najbolj toplo priporočil Chino Mievilla in recimo njegov Iron Council, daleč najbolj inovativna in razgibana literatura. Od teoretskih priporočam katerekoli delo od Karla Marxa, za tiste, ne tako zelo humanistično usmerjene, recimo 18. Brumaire Ludvika Bonaparta ali pa Komunistični Manifest. Bere se kot leposlovje, še vedno pa v njem vidimo odlično teorijo današnje globalizacije.

Marijana Miković, italijanistkamilkovic

Zofijin svet ter Avamposto 42,  spletni dnevnik astronavtke Samanthe Cristoferetti.

 

ZimskaGašper Beguš, jezikoslovec

Vesolje Gregorja Strniše (pesniška zbirka) ali Gospa Dalloway Virginie Woolf (roman).

dr. Katarina Beguš, psihologinjaimage1

Najljubši romani, ki sem jih prebrala v zadnjem času:The Lacuna;The Poisonwood Bible(B. Kingsolver); Portrait in SepiaDaughter of Fortune (I. Allende); The God of Small Things (A. Roy); Purple HibiscusHalf of a Yellow sun (C.N. Adichie).

Upam, da mi bo oproščene malo samopromocije, če priporočim tudi Curious (I. Leslie), ki z izredno berljivim in zanimivim slogom predstavi temo radovednosti/vedoželjnosti, kako je verjetno vplivala na evolucijo in napredek naše vrste, in kako vpliva na razvoj vsakega posameznika in družbe dandanes. Knjiga, polna zabavnih anekdot in provokativnih misli, opisuje tudi raziskave, ki sem jih izvedla v okviru doktorskega študija.

slika3Martin Kavšček, biolog

Všeč mi je bila avtobiografija Craiga Venterja, pred kratkim pa sem prebral tudi knjigo Guns, germs and steel od Jareda Diamonda, ki govori o razvoju človeških civilizacij.

dr. Metka Hercog, politologinjametka_hercog

Trenutno se sproščam ob branju »I do not come to you by chance«, ki opisuje drugo stran zgodbe o emailih z dobitki milijonov evrov iz Nigerije. Drugače pa priporočam zelo dobro literaturo iz Indije. Indijo sem spoznavala s knjigami avtorice Kiran Desai »The Inheritance of Loss« ali Rushdiejeve  »Midnight ‘s Children«. S filmom »The Swissmakers« (Die Schweizermacher) iz 1978 si lahko približate prepreke za pridobitev švicarskega državljanstva, ki so še zdaj zelo aktualne.

Nejc_Stopnisek_01dr. Nejc Stopnišek, mikrobiolog

Pred kratkim sem prebral knjigo, ki sovpada z mojim delom in jo priporočam v branje – Arrival of the Fittest: Solving Evolution’s Greatest Puzzle (Andreas Wagner). Prav tako predlagam vsakomur knjigo Kratka zgodovina skoraj vsega (Bill Bryson), ki na zelo preprost, a kljub temu znanstveno preverjen način resnično predstavi zgodovino skoraj vsega.

dr. Tea Tušar, informatičarkaIMG_8489

Zadnja knjiga, ki mi je dala kar precej misliti, je bila Sapiens: kratka zgodovina človeštva Yuvala Noaha Hararija. Podaja zanimivo teorijo o tem, kaj nas loči od živali in nam je omogočilo prevlado na svetu.

Luka Lisjak Gabrijelčič, zgodovinar

Tony Judt, Povojna Evropa, Pieter Judson, The Habsburg Empire, Andrej Inkret, In stoletje bo zardelo. Kocbek, življenje in delo.

Bonus za tiste, ki imajo prijatelje ali sorodnike, ki bolehajo za neomarksizmom: Leszek Kołakowski, Main Currents of Marxism (to je, mimogrede, primer klasika, ki je v celotni mreži slovenskih knjižnic prisoten v natanko enem izvodu).

dr. Peter Cimermančič, bioinformatikUCSF_007

Berem kar veliko, predvsem biografije uspešnih ljudi (npr. avtobiografija Henryja Forda), o komunikaciji (npr. Verbal judo), o razvoju zdravil (npr. One billion dollar molecule) in poljudno znanost (npr. The emperor of all maladies).

1dr. Marija Đorđeska, pravnica

Ob pisanju doktorata sem se sproščala s prebiranjem del Stephena Hawkinga in našla veliko povezav z mednarodnim pravom. Ta preskok iz fizike v mednarodno pravo mi je omogočil vizualizacijo mednarodnega prava zunaj ustaljenih in dogmatičnih razumevanj. V tem duhu sem tudi ustvarila kocko za kategoriziranje značilnosti občih načel mednarodnega prava. Misliti zunaj ustaljenih okvirov (thinking outside the box), me je v tem smislu privedlo do kocke.

Poleg tega priporočam knjigo TED Talks: The Official TED Guide to Public Speaking (Chris Anderson, 2016) in knjige o govorici telesa na splošno. Doktorski študenti se moramo zavedati, da je precej komunikacije tudi neverbalne in da je to pomembno pri sporočanju naših (doktorskih) idej širšemu občinstvu. Če ideja ni dobro predstavljena oziroma razumljena, gre velikokrat v pozabo.

dr. Žiga Malek, okoljski znanstvenikIMG_0243

V zadnjih letih sem imel na letalih, vlakih in avtobusih (ter raznih čakalnicah) res veliko časa za branje. Najprej knjiga The Pets (Gæludýrin) islandskega pisatelja Bragija Olafssona. Kratek roman, ki ga ali zasovražiš ali vzljubiš (in ga v tem primeru prebereš v enem popoldnevu). Knjiga, ki govori o trenutkih pod posteljo, dolgih kot večnost.

Potem roman Beyond sleep (Nooit meer slapen), ki ga je napisal nizozemski pisatelj in geolog Willem Frederik Hermans in ki bi ga moral prebrati vsak okoljski znanstvenik oz. vsi tisti, ki so kdaj morali opravljati terensko delo (gozdarji, biologi, agronomi, geologi …). Gre za leposlovno delo in kot tako popolnoma neznanstveno, a med prebiranjem te preprosto prime, da bi spakiral pohodniške čevlje in šotor ter se odpravil na sever – mrazu, dežju in komarjem navkljub.

Za ljubitelje zgodovine priporočam HHhH Laurenta Bineta, ki na zanimiv način opisuje ozadje atentata na Reinharda Heydricha v Pragi. Užival sem tudi ob branju Prepovedanega kruha (Forbidden bread) Erice Johnson Debeljak in se naučil veliko o nas Slovencih. Od slovenskih pa priporočam knjigo Višnjeva repatica Vladimirja Levstika, saj je aktualna še danes.

20160829_213025dr. Julija Sardelić, sociologinja

Sama se trenutno vračam h klasikom literature, ki jih danes berem v drugačni luči, kot sem jih morda pred leti. To poletje sem tako še enkrat prebirala Andrićev Most na Drini ter Pamukov Istanbul.

V branje pa priporočam tudi Evripidove Trojanske ženske, ki zelo ilustrativno prikažejo, kako vojna vpliva na družbo in na osebne naracije ljudi.

 

————————————————-

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelja sta dr. Luka Ausec in Ana Slavec, njuni sogovorniki v podkastu so znanstveniki in znanstvenice pred zaključkom doktorata z različnih področij znanosti, v rubriki “Meta PHoDcast zapisi” pa gostita slovenske doktorske študente in študentke ter podoktorske raziskovalce in raziskovalke v tujini. Njuno delo lahko podprete z donacijo in prejeli boste knjigo Zanimiva, navdihujoča, uporabna.

————————————————-

Več od Dr. Ana Slavec

Meta PHoDcast 51: Karierne poti mladih znanstvenikov in znanstvenic

V MetaPHoDcast intervjujih in zborniku so nam mladi znanstveniki in znanstvenice predstavili svoje raziskovalno delo...
Beri dalje