Avtorica: Tadeja Bučar, ustvarjalna svobodnjakinja, komunikologinja, tekstopiska, vodja, snovalka idej. Je so-ustanoviteljica kolektiva VE-ZA, ki med drugim izdaja dobre novice za aktivno skupnost, sveža edicija št.5 je tu, in vodja skupnosti ustvarjalcev, ki deluje kot Laboratorij za kreativne industrije – PUNKT. Na Twitterju jo najdete pod @tadejab.
S prvimi bralnimi poskusi sem začela pri štirih letih z očetom na kavču pri njegovem branju časopisa. Zlezla sem mu pod roko in oba na hrbtu sva kaj hitro zaspala. Najbrž od tod še danes knjige najrajši berem leže. Od knjig mi dostikrat ostane “le” kakšen stavek ali mini podrobnost, morda spomin na jezik, ki mi je bil všeč ali ne. Morda ostane “le” ideja zgodbe, ozadje avtorice, način pripovedi.
Rada imam besede. Berem ves čas, tudi pišem ves čas. Najtežje berem besedila, ki jih spišem. A počutim se krasno, ko po dooolgem času naletim na kakšne besede, ki sem jih skomponirala in se mi zdijo sijajne. In rada listam papir. Rada imam bukmarke, ki si jih na potovanjih (poleg magnetkov za na hladilnik) vzamem za spomin. Imela sem tudi e-bralnik. Na začetku je bil sila imeniten. Potem sem nanj pozabila in ga dokončno pozabila letos poleti na letalu. Papir ftw!
Navdahnjena z imenom Knjigobežnice (ideja je navdih takoalitako), tudi Žepnice (ideja je navdih takoalitako), sem branje po marketinško strnila v model 5P. To so kategorije, v katere razvrstimo knjige glede na način branja: Pogoltanke, Povratnice, Poličnice, Posojenke in Pozabljenke. Tule je izbor na priklic:
*op.p.: Po želji je možno vstaviti kategorijo Poklikanke in model nadgraditi v 5P + P.
Pogoltanke
To so tiste knjige, ki jih primeš v roke in jih pogoltneš. Ko jih primeš v roke, se ti zalepijo na misli in ne odlepijo do končne strani. Prečute noči ali hrustljava rdeče-zapečena koža s plaže je indikator zanje.
Chris Cleave: Little Bee
… ker če bi begunci imeli svojo zastavo, bi ta bila sive barve …
Suzanne Collins: The Hunger Games
Zaradi ideje avtorice, ki je prestavljala med TV programi in na enem uzrla mladinski resničnosti šov, na drugem pa otroke, ki so se bojevali v resnični vojni. To dvoje je združila v fantastično gejmarsko pripoved in družbeno ogledalo, ki ji za moje dojemanje film ne pride niti do gležnjev.
Paolo Giordano: Samotnost praštevil / Človeško telo
Letošnje poletje sem po bencinskih pumpah iskala ti Žepnici, ker sem zaznala, da ju navajajo ljudje, ki jim pri dobrih knjigah zaupam. Še vedno jim zaupam. 🙂
Julian Barnes: Prerekanja / Ljubezen etc. / Smisel konca
Glb, glb, glb.
Haruki Murakami: Ljubi moj sputnik
Ljubo darilo ljube prijateljice. Kjer je pripoved skakljala na način kot skakljajo moje pripovedi. Ampak jaz sem ciciban, ki še ni napisal romana … 🙂
Slavoljub Stanković: The Box
Beograjski prijatelj je spisal fenomenalno sliko Beograda v 90-ih. Mnogo pakiranja, mnogo rokenrola in Crvene zvezde. In zadnjih par strani s seznamom – ne povem kakšnim. Po knjigi je posnet tudi film z istoimenskim naslovom. Nisem ga še gledala.
Povratnice
Te so tiste, ki se ti vedno znova znajdejo v rokah. Odpreš jih lahko na poljubni strani in povedo ti natanko tisto, kar potrebuješ.
Anthony De Mello: Zavedanje
Ah, Anthony … nenavezanost, nevrednotenje, samoopazovanje … Na str. 31 pravi: “… opazovati vse v sebi in okoli sebe, kolikor je mogoče natančno, in to opazovati, kot bi se dogajalo nekomu drugemu.”
Seth Godin: Tribes
Razlika med upravljanjem in vodenjem. Navdih za ustanovitev in vodenje svojega plemena.
Edward de Bono: Priročnik pozitivne revolucije
Revolucija mišljenja je iz podzemlja prešla na površje tudi pri nas. Tiho, rumeno. Ljubo darilo so-delavk iz Zavoda za ustvarjalno družbo – TiPovej! Morati imeti!
Alexander Osterwalder & Yves Pigneur: Business Model Generation
Izjemna knjiga, ki je spremenila in spreminja ime in tok igre.
Poličnice
Stojijo na polici in tam preprosto morajo biti. Niti jih ne primemo v roke, bolj so tam kot opomnik spoznanja. Pogled na njihovo hrbtišče nam pove vse, kar nam je posamezna od njih dala. Poličnice so lahko tudi takšne, da niso prebrane do konca. Ker so nam podarile, nas zadovoljile ali pa nas začele dolgočasiti pred svojim koncem. Med Poličnice lahko štejemo tudi tiste, ki že leta zvesto čakajo v vrsti za branje. Njim se ne mudi, nam pa tudi ne.
Boštjan M. Zupančič: Prva od suhih krav
Ker mi je dala misliti o pesticidih in njihovi družbeni vlogi.
Tomo Križnar: Nafta in voda
Ker si odprtih ust, ko dojameš povezave. Jezikovno peša, vsebinsko pa je nenadomestljiva.
Douglas Rushkoff: Program or be programmed
Ker mi je razložila, zakaj je danes moč programiranja nad močjo medijev. Da je programiranje prevzelo vlogo medijev. Da je znanje programiranja pomembnejše od znanja angleškega jezika. Da je pomembno kdo, s kakšnim namenom in za koga je ustvaril določeno kodo in da v kolikor tehnologijo zgolj konzumiraš, si butelj. Zaradi te knjige sem se pridružila delavnici programiranja in skupnosti za punce Rails Girls. Programirati še vedno ne znam, se pa zavedam njegove moči.
Umberto Galimberti: STRAŠLJIVI GOST – nihilizem in mladi
Ker na mladih svet stoji. In ti temelji so pretresljivo začarani.
Jono Bacon: The Art of Community
Ker te nauči razlike med skupnostjo in ciljno skupino. Izjemen vpogled v principe delovanja skupnosti in sočasno v naše individualne vzgibe, ko nečemu preprosto pripadamo, se počutimo del, ko nekaj soustvarjamo. Elementarnost vsake blagovne znamke.
Posojenke
Te so iz knjižnic ali na posoji od prijateljev. Po novem redno obiskujem trboveljsko knjižico in še malo, pa mi bo uspelo, da ne zamujam z vračanjem knjig. Trenutno na izposoji:
Edvard de Bono: Naučite svojega otroka misliti
Ker začenjam z vodenjem Kluba za razmišljanje Zasavje in v tej knjigi je v zadnjem delu dodatek na to temo.
George Orwell: Pot v Wigan
Prvih par strani se zdi, da bi pripoved lahko nastala tudi v Trbovljah. Rudarstvo v tridesetih letih na severu Anglije. Srečno!
Muhammada Yunusa: Novemu kapitalizmu naproti
Premierno vzeto na posojo iz knjižnice PUNKT, nekaj miselnega toka o socialnem podjetništvu Nobelovega nagrajenca za mir. Čez vikend pričnem z branjem.
Pozabljenke
To so tiste knjige, ki jih prebereš (ali ne) in pozabiš. Te imam v škatlah v garaži. O njih se ne spomnim ničesar, razen tega, da so pozabljene.
Knjige. Branje. Prijatelj pravi, da bo v svojih poznih letih živel na angleškem podeželju, s foteljem in kaminom ter z vsemi do takrat neprebranimi knjigami srkal nekaj slastnega in listal stran za stranjo … Redno ga bom obiskovala in skupaj bova počela prav to.
Privoščite si tudi:
Najraje imam knjige s posvetilom: Polona Sladič (november 2013)
Knjige najraje berem nekje v miru in tišini: Eva Kobe (november 2013)
Vstajenje knjižnega molja: Gal Jakič (november 2013)
Alcessino domače pranje (oktober 2013)
Prava knjiga te vedno najde: Jelena Burnik (oktober 2013)
Čim več knjig v glavi, srcu in na policah: Iva Kristl Brunec (september 2013)
Najraje tičim v knjigarnah s kavarno ali restavracijo: Darinka Bunjevac (september 2013)
Na naši domačiji se bralne navade ne razlikujejo med zimo in poletjem: Boštjan Gorenc – Pižama (september 2013)
Poletje 2013, kaj beremo in priporočamo (junij – avgust 2013)