Pred enim letom sem v vlogi slovenske ambasadorke odprte znanosti pri združenju Eurodoc začela pisati rubriko #OdprimoZnanost, v kateri sem skoraj vsak mesec v letu 2020 objavila en prispevek na temo odprte znanosti. Niz prispevkov o odprti znanosti zaključujem še s povzetkom tem, o katerih sem pisala, ter razmišljanju o prihodnosti tega področja.
Začela sem januarja z pisanjem o razlogih, zakaj bi odprta znanosti sploh morala zanimati raziskovalce in februarja nadaljevala z načrti ravnanja z raziskovalnimi podatki, ki so se že znašli na seznamu zahtev nekaterih financerjev raziskav. Ob pojavu epidemije covid-19 v Sloveniji v marcu sem pisala o iniciativah ljubiteljske znanosti, ki imajo z odprto znanostjo veliko sinergij.
Aprilski prispevek sem posvetila deljenju raziskovalnih podatkov po načelih FAIR, ki so se kot lajtmotiv pojavljali tudi v številnih kasnejših objavah. Maja sem tako pisala o pomenu bogatosti in odprtosti metapodatkov za ponovno uporabnost raziskav. Načela FAIR usmerjajo tudi oblikovanje Evropskega oblaka odprte znanosti, vseevropske platforme za raziskovalne podatke, o kateri sem pisala junija.
Julijski prispevek sem zaradi novice, da je kOAlicija S sprejela Strategijo hrambe pravic, ki raziskovalcem omogoča, da tudi v naročniških in hibridnih revijah objavljajo z odprto licenco, posvetila odprtemu dostopu in Načrtu S. Nato sem se spet posvetila podatkovnim vidikom odprte znanosti, avgusta poklicu skrbnika podatkov, septembra pa neizkoriščenemu potencialu odprtih raziskovalnih podatkov.
Oktobra sem načela vprašanje sprememb raziskovalne kulture preko preobrazbe načina vrednotenja znanstvene dejavnosti v skladu z deklaracijo DORA in Leidenskim manifestom, ki imata veliko skupnih točk z odprto znanostjo. Nazadnje sem decembra objavila prispevek o tem, kako odprta znanost pomaga pri krepitvi prenosljivih spretnosti raziskovalcev, kar izboljšuje njihovo zaposljivost tako znotraj kot izven akademije.
Tem, o katerih bi lahko pisala, je še veliko, recimo odprti recenzentski postopki, odprto licenciranje, odprto inoviranje, odprta koda in odprta strojna oprema. Ker se sama ukvarjam z ravnanjem s podatki, je bil moj izbor gotovo nekoliko pristranski, a tudi v okviru tega področja je ostalo nekaj tem, ki jih nisem obdelala, recimo izbira repozitorija in priprava podatkov za objavo.
Na področju odprte znanosti se bo v naslednjem desetletju še veliko dogajalo, tako pri nas kot v tujini.
Kot predstavnica Mlade akademije sodelujem z delovno skupino, ki pripravlja poglavje o odprti znanosti v okviru nacionalne raziskovalne in inovacijske strategije, ter pri akcijskem načrtu na tem področju.
S 1. januarjem letos je začel delovati novi okvirni program Evropske unije za raziskave in inovacije Obzorje Evropa, ki si bo med drugim prizadeval okrepiti odprtost. Za publikacije bo odprti dostop obvezen, omogočen in spodbujan pa bo tudi za raziskovalne podatke. Zanimivo bo spremljati tudi, kako se bo razvijal Evropski oblak odprte znanosti in ali ga bodo raziskovalci vzeli za svojega.