Marinka Žitnik, Prešernova nagrajenka

Marinka Žitnik
Marinka Žitnik (foto: osebni arhiv)
Marinka Žitnik
Marinka Žitnik (foto: osebni arhiv)

1. Kdo si in kaj počneš? 

Doktorska študentka računalništva in mlada raziskovalka v Laboratoriju za bioinformatiko na FRI. Skozi življenje me vodi: “Znanja ni nikdar preveč”, v splošnem o čemerkoli, bolj konkretno matematično opisovanje sveta okoli nas, strojno učenje in umetna inteligenca. Zato sem tudi zaključila univerzitetni študj računalništva in matematike na FRI in FMF s povprečno oceno 10.0.

Za skoraj vsakim, navidezno še tako suhoparnim področjem – to je za nekatere matematika, čeprav iskreno upam, da ne mislijo zares tako :), se skriva labirint, skozi katerega se prebijamo: a) po prehojenih poteh naših predhodnikov (spoznavamo znane rešitve znanih problemov), b) z uničevanjem hudobnih zmajev, trolov in  drugih pošasti na poti puščamo sledi (iščemo nove rešitve znanih problemov) ali c) samozavestno odkorakamo v divji svet, da izklešemo povsem nove, morda krajše, enostavnejše in varnejše poti (najdemo nove probleme in če imamo dovolj znanja in malo sreče, še rešitev za katerega izmed njih). Op.p. Problem = Izziv. Le kako lahko potem neko področje zanemarimo, ko pa se dogaja toliko zanimivega? Težko je napovedati, ali bomo izhod iz labirinta sploh dosegli, in kakšen bo le-ta, morda bo le most, ki povezuje dotlej neznano ali nepredvideno. Naj si sposodim enega mojih ljubših citatov: “What we know is a drop, what we don’t know is an ocean” (Isaac Newton).

Dovolj metafor. Sedaj se ukvarjam z razvojem računskih metod, ki gradijo napovedne modele za reševanje bioloških problemov iz heterogenih podatkovnih virov; med drugim napoved genov, ki sodelujejo v mehanizmih bakterijske rezistence in lahko prispevajo k razvoju novih metod klasičnega antibakterijskega zdravljenja in iskanju novih povezanosti med boleznimi v človeku. Za delo Pristop matrične faktorizacije za gradnjo napovednih modelov iz heterogenih podatkovnih virov sem nedavno prejela Univerzitetno Prešernovo nagrado.

2. Kakšno strojno opremo uporabljaš? 

Naokoli prenašam Apple MacBook Pro, ki ga razširim z večjim Apple Thunderbolt zaslonom, po potrebi vključim še PC in za drobnarije Ipad 2. Za zahtevnejše računanje se povežem na gručo, da se delo porazdeli in opravi hitreje.

3. In kakšno programsko opremo?

Osnovno vodilo je, da izberem okolje, v katerem lahko v najkrajšem času opravim dano nalogo najbolje; kakovost ima vedno prednost pred zahtevanim časovnim vložkom. V zadnjih letih uporabljam pretežno OS X, pred tem razne Linux distribucije. Všeč so mi različne programske paradigme; če dopušča čas, se igram s funkcijskimi jeziki. Za hranjenje in organizacijo raziskovalnih člankov uporabljam Mendeley.

4. Kako bi spremenila svet, če bi lahko?

Pravljični svet, v katerem dobro vedno zmaga in so zlobneži kaznovani. A žal, v realnosti črno ni v resnici črno, in belo ni belo, so le odtenki sivine. Zadostovalo bi že okolje, v katerem bi vsak posameznik dobil priložnost za realizacijo svojih potencialov.

5. Kaj bi ustvarila, če ne bi bilo omejitev?

Podaljšala dneve za nekaj ur. Tako bi se lahko posvetili drobnim malenkostim, ki nam razsvetljujejo vsakdan, in globje razmislili o idejah in konceptih, ki nam bodo krojili prihodnost.

 

Ta objava je del serije “Heker” – intervjujev Metine liste s programerji, razvijalci, geeki, tech whizi, ustvarjalci in ustvarjalkami nečesa novega… o tem, katera orodja uporabljajo za opravljanje svojega posla. Koncept je delno povzet po spletni strani The Setup. Preberite, kaj so odgovarjali Jure PečarPrimož VerdnikBoštjan JerkoAndraž ToriBlaž MagdičBorut KumperščakMladen PrajdićJan ŽoržLenart J. KučićMateja VerličJure KnezMatevž LuzarAna SeliškarNina HudejNiko KlanšekAnže SlosarAndreja GombocRok Gregorič in Blaž Porenta.

Več od Metina lista

Kulturna migrantka, nekje vmes

»Vaš poročni list,« je strogo zahtevala uradnica švedskega Davčnega urada. »Nimam ga...
Beri dalje