Nisem se mogla upreti, predobro se sliši, ideja pa ni moja, ampak sem jo pobrala v enem od podkastov o ameriških volitvah. Za Donaldom Trumpom so namreč najtežji dnevi v njegovi predsedniški kampanji doslej, posledica je konkreten poraz v Wisconsinu, ravno zaradi tega pa naenkrat vse večje možnosti za t.i. contested konvencijo. To je konvencija, na katero pridejo kandidati brez potrebne večine delegatov, ko se ne ve vnaprej, kdo bo nominiranec stranke in se lahko zgodi marsikaj. O tem sem že pisala TU.
Da bi razumeli, kaj za vraga se dogaja pri republikancih, moramo vedeti, no, samo, če vas to zanima tako zelo kot mene 🙂 , kaj slabega za Trumpa se je zgodilo v zadnjih dneh pred glasovanjem v Wisconsinu.
(1) Vodja njegove kampanje se mora zagovarjati zaradi nasilnega obnašanja do novinarke na enem od shodov, kar je še kar resna obtožba, (2) v ozadju je videti, da The Donald izgublja bitke ob imenovanjih delegatov (razložim več kasneje), po vrsti ponižujočih izjav na račun žensk, ki se mu doslej niso prav nič poznale na priljubljenosti, pa je (3) z “napadom” na Cruzovo soprogo in kasneje (4) “neposrečeno” izjavo na temo splava sodu očitno vsaj malo izbil dno.
https://www.youtube.com/watch?v=h1Jpoecf0xY
Rekel je namreč, da bi morali ženske, ki bi splavile, četudi bi bil splav v ZDA prepovedan (op. dovoljen je od l. 1973), nekako kaznovati. Po tej izjavi so v zrak pričakovano skočili liberalci, za spremembo pa tokrat tudi skrajni konzervativci, ki za Trumpa tako ali tako trdijo, da je konzervativec samo na papirju. Slednje je zmotila retorika, ker: “Gibanje proti splavu si prizadeva za to, kar je najboljše za mati in otroka. Ženske, ki splavijo, to pogosto storijo, ko so obupane in za to ne bi smele biti kaznovane.” Oni ne bi kaznovali žensk, ki bi splavile, ampak zdravnike in ustanove, kjer opravijo ta poseg.
Trump je javno povedal točno to, kar prepoved splava je, kazen za ženske, le da nasprotniki splava tega sami ne upajo izreči na glas.
Skušal je sicer pogasiti požar, a mu ni najbolj uspevalo. Kazen je torej popoln poraz na predvolitvah v Wisconsinu. Če vas zanima izjava njegove kampanje po porazu, jo lahko preberete TU. Sama po sebi pa to še ne bi bila takšna reč, konec koncev je bil Wisconsin “težak” vsega 42 delegatov, ampak ravno zaradi te izgube je zdaj verjetnost, da pride pri republikancih do t.i. contested konvencije že mnogo večja, kot je bila pred Wisconsinom, če ne obstaja zdaj za to celo zelo realna možnost. Jufakinpi! 🙂
1237, 1237, 1237, 1237
Kdor želi pri republikancih dobiti nominacijo, mora do julijske konvencije v Clevelandu zbrati 1237 delegatov. Če vidite koga seštevati, v koliko zveznih državah je kdo zmagal (op. to boste lahko zdaj veliko slišali pri Sandersovih navijačih, 7 od zadnjih 8 zveznih držav), ga lahko nehate prebirati takoj, ker očitno nima pojma o procesu ameriških predvolitev in zborovanj.
Za nominacijo šteje izključno število dobljenih delegatov in ne število dobljenih zveznih držav ali teritorijev.
Če nobenemu republikanskemu kandidatu ne uspe zbrati 1237 delegatov pred konvencijo, in to se zdi po Wisconsinu vse bolj verjetno, potem bodo o nominirancu odločali delegati na sami konvenciji. Od leta 1972 dalje, ko proces izbire predsedniških kandidatov izgleda tako kot danes, so bile vse konvencije ceremonialne narave (op. izjema le 1976), a letos utegne biti prvič v zadnjih 40-ih letih drugače. 7. junija se končajo predvolitve pri republikancih, 14. junija pa pri demokratih.
TRUMPOV BALON JE ZAČEL PUŠČATI
Še vedno ima največ šans za nominacijo, malo pa je balonček vendarle začel popuščati. Če tudi usodno, bomo še videli. Konec februarja je republikanski eliti postalo jasno, da se njujorški milijarder vendarle ne bo samouničil. Marec so tako s številnih vetrov in satelitov posvetili različnim poskusom, da ga vendarle ustavijo. Brutalno so ga napadli z najmočnejšim arzenalom. Tudi mediji, ki so doslej Trumpu zgolj nastavljali mikrofone in ga bolj malo globinsko preiskovali, so ga nehali ujčkati.
Ko sem avgusta pisala o razlogih, zakaj Trump ne bo zmagal na ameriških volitvah, sem med drugim naštela odnos do žensk – vse večji problem, nasprotovanje strankarske elite in zanemarjanje organizacije na terenu. Slednje je prav te dni še kako pomembno. Mentaliteta “lako čemo” in “kaj pa to sploh potrebujemo” je namreč zdržna do trenutka, ko zmaguješ in še pred konvencijo dobiš potrebno število delegatov za zmago. Tudi Trumpu te dni postaja jasno, da zna biti z delegati prekratek do konvencije.
V ozadju se zato prav zdaj dogajajo sila zanimivi manevri. Vemo torej, da v zameno za zmago v posamezni zvezni državi oz. odstotek dobljenih volilnih glasov kandidati dobijo določeno število delegatov. To so tisti ljudje, ki potem pridejo na nacionalno konvencijo in glasujejo za nominacijo. Kar pa ta trenutek večinoma še ne vemo, ker bodo procesi zaključeni šele enkrat v maju in juniju, pa je, kdo točno bodo tisti delegati. Vemo približno število, ne pa, razen v redkih primerih, kdo.
ODPRTA KUHNA
Izbor delegatov je del procesa predvolitev, še ena plast v zapletenem sistemu ameriških predvolitev. 50 zveznih držav, 50 pravil igre, ki jih pogosto tudi spreminjajo. Konkretne delegate namreč po posameznih zveznih državah izbirajo skozi serijo konvencij, ki pa so popolnoma pod kontrolo lokalnih strankarskih šerifov. Skoraj popolnoma. In to je slabo za Trumpa, ker ga živega ne morejo videti. NYT je podrobneje o tem procesu pisal TU, zanimiva vizualizacija.
Republikanska elita poskuša za julijsko konvencijo v Clevelandu izbrati preverjene kadre in lojalne pripadnike stranke. Ne novince, ki jih nihče ne pozna, ampak vojščake, ki na konvenciji ne bodo solirali. Večina njih je proti Trumpu.
Z drugimi besedami, izbirajo delegate, ki bodo glasovali tako, kot jim bo kdo v odločilnem trenutku prišepnil. Zakaj je to pomembno? Večina delegatov bo sicer v prvem krogu zavezana k temu, da glasujejo v skladu s tem, kar so v njihovih zveznih državah odločili volivci, ampak pozor, ta ista večina bo od drugega kroga glasovanj dalje prosta. Lahko glasujejo za kogarkoli želijo. In potem odprta konvencija postane odprta kuhna.
Ker je republikanska stranka ta trenutek po sili razmer bolj na strani Cruza in delno tudi Kasicha (no, zares pa ljubijo Paula Ryana), za delegate naprej porivajo ljudi, ki so preverjeno na njihovi strani in morda preverjeno celo ne prenesejo Trumpa. Kar pomeni, da je zelo verjetno, da po prvem krogu v naslednjih, če do njih pride, ne bodo več glasovali za Trumpa. Poleg tega lahko kandidat naenkrat postane tudi kdo, ki se sploh ni udeležil predvolitev. Votemaster je kandidate že posortiral po tem, koliko naj bi imel kdo šans na t.i. contested konvenciji. 🙂
V ozadju se zato dogajajo zelo umazane igrice. Trumpa izigravajo v Severni Dakoti, pa v Tennesseeju, Arizoni, v Louisiani … Še malo in začel se mi bo smiliti. V Južni Karolini lahko ostane celo povsem brez delegatov, čeprav je tam zmagal. Zakaj? Zato, ker je prelomil obljubo, da bo podprl republikanskega nominiranca, če to ne bo on. Konec lanskega leta so kandidati veselo podpisovali to zavezo, zdaj so od nje vsi glavni tudi že odstopili. Tudi enega stavka jim človek ne more verjeti, no.
Ker Trump nima dobre mreže in organizacije na terenu, ga po levi in desni v lovu na delegate prehiteva odlično zorganizirani Cruz. Njegovi verniki so po vsej državi najbolj pridne mravljice, ko gre za spopadanje s postopki, stanje v vrstah in taktična povezovanja.
Kasich pa bi lahko bil celo neke vrste Karl Erjavec na republikanski konvenciji. Vse skupaj sploh nima veliko delegatov, nima tudi nobenih možnosti, da zbere zadostno število delegatov še pred konvencijo, lahko pa tja pride kot nekdo, ki na koncu premakne jeziček na tehtnici. Podobno tudi Rubio, čeprav ne tekmuje več.
PRI DEMOKRATIH GRE BOLJ ALI MANJ PO NAČRTIH
Najprej, bravo Bernie Sanders! Lepa zmaga v Wisconsinu.
Glede na projekcije bo skoraj gotovo dobil tudi sobotno zborovanje v Wyomingu, kam ga bo odneslo naprej, pa še vidimo. Zgodbe o momentumih so zaenkrat bolj na trhlih nogah. Dokler ne začne Sanders zmagovati v velikih državah z veliko razliko, je zadeva videti bolj ali manj zaključena. Kljub seriji njegovih zmag v zadnjih tednih (7 od 8). Wisconsin je namreč kolač Hillary Clinton zmanjšal za vsega 11 delegatov.
Do konca glasovanj so še 4 velike zvezne države, najprej New York (19. april, 291 delegatov), potem Pennsylvania (26. april, 210 delegatov), California (7. junij, 548 delegatov) in New Jersey (7. junij, 142 delegatov). Sanders potrebuje zmage tipa 60 vs 40 %. Pa še potem bi moral dodatno prepričati olala enih superdelegatov, da prestopijo na njegovo stran. Tu ga Hillary Clinton šiša še bolj konkretno.
Sanders si seveda želi debatirati s Clinton, rad bi jo kako spodnesel, časa nima več veliko, njej pa se nikamor ne mudi. Ko si na vrhu, se požvižgaš na debate, ker ti lahko kvečjemu škodijo, ko zaostajaš, bi jih imel vsak dan. HRC bo že vedela, 2008 je bila v podobnem položaju kot danes Sanders. No, 14. aprila bosta vseeno znova poklepetala o tem, kdo bi bil boljši za predsednika oz. predsednico. Mikrofone bosta prekrižala v delu Brooklyna, kjer ima HRC sedež svoje kampanje, Sanders pa se je tam rodil.
Njuna bitka se bo zgleda še kar vlekla in vlekla, ampak Sanders nima kaj izgubiti, zato ga povsem razumem. Za 74 let starega senatorja je zdaj ali nikoli. Njegova prizadevanja so podporniki v marcu tudi izdatno nagradili, letos nabira mnogo več sredstev od HRC, v marcu on 44 milijonov dolarjev, v prvem četrtletju 2016 skupaj 109, HRC pa marca “vsega” 29,5 milijona dolarjev.
Ampak številke govorijo tudi naslednjo zgodbo: (1) za HRC je doslej glasovalo cca 9,5 milijonov ljudi, cca dva in pol milijona več kot za Bernija Sandersa, (2) HRC ima okoli 250 “pledge” delegatov več kot Sanders, kar je ogromno, (3) po zadnji Gallupovi raziskavi iz konca februarja je med demokrati in neodvisnimi volivci, ki simpatizirajo z demokrati, spet bolj priljubljena predsedniška kandidatka od Sandersa.
Ena glede anket pa je tu na mestu, ne verjeti hipotetikam tipa, če bosta nominirana Trump in HRC, zmaga HRC z veliko razliko ali zmaga Sanders z veliko razliko ali … Velik bulšit. Teoretiziranje zaradi teoretiziranja. Nacionalne ankete so namreč v tej fazi kampanje precejšnji streli v prazno, dokazano nezanesljive in zares ne povejo nič drugega kot to, da ena anketarska podjetja pač nekoga debelo petnajstijo. Ob tem pa še nategujejo volivce in volivke, ki jih fotrajo s praznimi kalorijami. Kakšne informativne vrednosti pa te ankete ta trenutek res ne predstavljajo.
Po konvencijah, nekje od avgusta dalje, ko naj bi bilo tudi natančno jasno, kdo se bo pomeril s kom, bodo nacionalne ankete natančnejše v napovedih. Ker spraševati volivca oz. volivko danes, za koga bo glasoval čez pol leta, je rezultatsko nekako tako zanesljivo, kot če bi mene danes spraševali ali bom šla 8. novembra na kapučino ali belo kavo. Kaj pa vem, res je, da bom skoraj gotovo šla, da bom skoraj gotovo spila neke sorte kavo, lahko da bo kapučino, lahko da bo bela kava, včasih pa presenetim in naročim macciato.
Avtorica: Nataša Briški, novinarka, so-ustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista, kjer pišejo tisti, ki imajo kaj povedati. V okviru projekta Meta Dekleta se ukvarja z zagovorništvom žensk in pomaga spodbujati aktivno državljanstvo, na spletni strani Meta Znanost pa si z ekipo prizadeva za popularizacijo znanosti. V prejšnjem življenju voditeljica Športne scene, dopisnica 24ur iz Washingtona in poročevalka za slovensko edicijo BBC World Report. Na Twitterju jo najdete pod @DC43. Ne mara (g)rozin.
AMERIŠKE VOLITVE 2016 NA METINI LISTI:
– Marčevske ide – kdo so zmagovalci in poraženci boja za Belo hišo (komentar po drugem super torku, spreminjanje pravil in contested konvencija)
– Boj za Belo hišo – bil je torek, super pa kakor za koga (komentar po Super torku in razlaga contested konvencije)
– Populisti ne želijo vladati, oni bi bili radi vladani (komentar republikanskih zborovanj v Nevadi)
– Ušiv lažnivec si, ni čudno, da te nihče ne podpira (po devetem soočenju republikanskih kandidatov)
– Draga Hillary, nisi še v Beli hiši (po februarski demokratski debati v Wisconsinu)
– Volitve v Iowi so za nami, kako resno gre jemati rezultate in kaj sledi (februar 2016)
– Če želite biti na tekočem z ameriško predsedniško kampanjo 2016, to so spletke, ki jim je treba slediti (januar 2016)
– Četrta republikanska predsedniška debata (kratek povzetek)
– Na volitvah zmagujejo najbogatejši (o vlogi denarja na ameriških volitvah)
– Dobrodošli v Ameriki, kmalu tudi pri nas! (o čudakih na volitvah)
– Zakaj Donald Trump ne bo zmagal na ameriških volitvah 2016 (o razlogih, zakaj so Trumpove možnosti za Belo hišo majhne)
– The Daddy of ‘em All (o gneči na republikanski strani in prvih soočenjih)
Opomba 1: Spored televizijskih soočenj, republikanci in demokrati.
Opomba 2: Tu je natančen razpored predvolitev in tu seznam doslej prijavljenih kandidatov.
Opomba 3: Republikanska konvencija bo od 18.-21. julija 2016 v Clevelandu (Ohio), demokratska pa od 25.-28. julija v Philadelphiji (Pennsylvania).
Opomba 4: Ameriške predsedniške volitve bodo v torek, 8. novembra 2016.
Opomba 5: Drugi mandat predsednika Baracka Obame se bo uradno zaključil 20. januarja 2017.