Bilo je lepo, dokler je trajalo. No, malo bo še, uradno se proces predvolitev konča, ko na nacionalnih konvencijah okronajo zmagovalca oz. zmagovalko. Baloni vsepovsod ali smetana na torti ali češnja na kavi ali kako že temu radi rečejo moji športni kolegi, to se bo zgodilo v drugi polovici julija. Republikanska konvencija bo od 18.-21. julija 2016 v Clevelandu (Ohio), demokratska pa od 25.-28. julija v Philadelphiji (Pennsylvania).
Najprej pa govor Hillary Clinton (dobrih 17 min), ker se v ZDA to, kar je uspelo njej, ne zgodi ravno pogosto, no, še nikoli se ni. Previdna je bila v zaključnem govoru, Sandersove še kako rabi novembra: “Mostovi so boljši od zidov.”
https://www.youtube.com/watch?v=E-PzhOqo2BM
56 predsedniških volitev so imeli v ZDA doslej, od tega 33 pred avgustom 1920, ko so Američanke dobile volilno pravico (op. Slovenke smo jo dobrega četrt stoletja kasneje, natančneje leta 1946 z jugoslovansko ustavo).
Prvič bo nominiranka ene od dveh največjih ameriških političnih strank ženska.
Gremo k rezultatom, s katerimi je nominacijo po Trumpu bolj ali manj zabetonirala še HRC. Republikanske predvolitve so po torkovih glasovanjih v zadnjih petih zveznih državah v celoti končane, že pred časom si je nominacijo zagotovil Donald Trump. Rezultate lahko za vsako zvezno državo posebej pregledate TU. Demokrati pa, finiš je bil strahovit, no, ja, tresla se je gora, HRC je na koncu odleglo.
7. junija so demokrati torej glasovali v šestih zveznih državah, Kalifornija (548) in New Jersey (142) sta bili vredni največ. Glasove v Kaliforniji še preštevajo. (op. grafika posodobljena 9. junija ob 7:55)
99 % demokratskih delegatov bo torej kmalu razdeljenih v celoti, 14. junija kot zadnji glasujejo še v prestolnici oz. Okrožju Kolumbija. Trenutno stanje:
- ZAVEZANI OZ. PLEDGED DELEGATI (tisti, ki morajo na konvenciji glasovati za točno določenega kandidata oz. kandidatko): HRC 2203, Sanders 1828.
- SUPERDELEGATI (tisti, ki si lahko do zadnjega izmišljujejo, za koga bodo glasovali): HRC 574, Sanders 48.
- SKUPAJ: HRC 2777, Sanders 1876. Za nominacijo jih kandidat oz. kandidatka potrebuje 2383. (vir: AP Tracker)
- ŠT. ZMAG V ZVEZNIH DRŽAVAH IN TERITORIJIH (Ameriška Samoa, Severni Marijanski otoki, Guam, Deviški otoki, Portoriko): HRC 33, Sanders 22.
- SKUPNO ŠTEVILO GLASOV (op. sinočnji glasovi še niso všteti): HRC 12.989.134, Sanders 9.957.889. (vir: RealClearPolitics)
Zdaj pa del, ki v času, ko to pišem, še kar vznemirja Sandersove. Kje vidijo svojo priložnost, poleg čudežev ali odstopa HRC zaradi morebitne obtožbe FBI?
ODPRTA KONVENCIJA PRI DEMOKRATIH?
HRC ima ta trenutek (posodobljeno 8. junija ob 17:30) po štetju AP 2184 t.i. “pledged” delegatov. To so načeloma edini, ki ti zaprmej zagotovijo nominacijo. Manjko do potrebnih 2383 za nominacijo HRC debelo nadoknadi s superdelegati. V vseh možnih metrikah, V VSEH MOŽNIH METRIKAH je Clinton prehitela Sandersa, ampak ker superdelegati niso zavezani delegati, teoretično še vedno obstaja možnost, da se na konvenciji odločijo kako drugače. Vsaj tako upajo Sandersovi. Odprta konvencija, torej 🙂 .
Ne glede na to, da HRC ta trenutek (še) nima 2383 pledged delegatov, ampak to mejo “prestopi” skupaj s superdelegati, je dejstvo, da ima Sanders vsega skupaj še manj, veliko manj, in bi za nominacijo potreboval še bolj zajetno “pomoč” superdelegatov. In zdaj gleda superdelegate (cca 15 % jih je pri demokratih), čez katere se sicer pritožuje že ves čas, da nominirajo njega in ne HRC, ker ankete kažejo, da naj bi imel novembra proti Trumpu veliko večje možnosti za zmago od HRC?! In ignorirajo, da ima HRC več vsega?
Hillary Clinton si je zagotovila nominacijo, ker je bila za večino volivcev in volivk enostavno bolj prepričljiva od Bernija Sandersa.
Vem, da ta trenutek izgleda, kot da sta Sanders in Clinton smrtna sovražnika, ampak nista na tako nasprotnih bregovih, kot se velikokrat skuša prikazati. Resnici na ljubo sta tisti dve leti, ko sta skupaj sedela v senatnih klopeh (2007-2009), 93 % časa glasovala popolnoma enako.
Sandersovi so razumljivo malo podivjali v zadnjih tednih, ampak vse to v žaru borbe, medijem pa narava ne da, da ne bi iskali krega, saj je ta tisti, ki zagotovo prinaša ratinge.
Tam, kjer je Bernie Sanders danes, je bila pred natanko osmimi leti Hillary Clinton. Verjamem, da je bolelo za znoreti, ampak priznala je poraz in dala svojim jasno vedeti, da bo na polno delala za Obamovo zmago. (prepis njenega govora dobite TU)
Sanders je zaenkrat dal vedeti, da nadaljuje z maršem, da “ne gre več ali pa samo za to, da premagajo Donalda Trumpa, ampak transformirajo državo”. V bistvu je na nek način že rekel adijo, samo da še ne s temi besedami.
Novembra torej, če nas vmes ne dregne kaj nepredvidljivega, bodo Američani in Američanke izbirali med Hillary Clinton in Donaldom Trumpom. Do takrat pa nas čaka pet mesecev verjetno najbolj toksične kampanje doslej. Po letošnjem ciklusu bodo v arzenal podlih taktik, pristopov za vrtenje medijev in poskusov manipuliranja volivcev in volivk gotovo dodali nekaj novih “znanj”. Diskurz nikoli ne more biti tako nizkoten, da se ne bi dalo iti še nižje.
KANDIDATA ZELENIH IN LIBERTARCEV
Jill Stein (Green) in Gary Johnson (Libertarian). Ja, tudi onadva bosta novembra v igri, na žalost verjetno sicer bolj za okras, če gre soditi iz preteklih izkušenj. Utegne biti pa Johnson precej zanimiv kandidat za širšo množico, če ne veste nič o njem, pa bi radi, tu je enourni podkast z njim in je zanimiv.
V TEM članku sem pisala več o možnostih kandidatov, ki niso republikanci oz. demokrati, na ameriških volitvah. Niso prav dobre. “Od leta 1852 dalje so bili predsedniki ZDA izključno kandidati republikanske ali demokratske stranke. Zadnji neodvisni kandidat oz. kandidat kakšne tretje stranke, ki je bil, pogojno rečeno, “blizu” zmagi, je bil na volitvah 1992 milijarder Ross Perot. Slaba petina volivcev in volivk mu je namenila svoj glas. Koliko elektorskih glasov, ki edini štejejo v tekmi, je dobil? Nič. Za zmago na ameriških volitvah mora namreč kandidat ali kandidatka osvojiti najmanj 270 elektorskih glasov.”
Je lahko letos drugače? Zmagati ne moreta, vprašanje pa je, če lahko kdo od njiju dobi kakšen elektorski glas, s tem pa pomeša štrene Clinton ali Trumpu. Mogoče je letošnji ciklus celo dobra priložnost za to, ker se bosta na splošnih volitvah prvič pomerila na obeh straneh tako zelo nepriljubljena kandidata.
Če vas zanima, kateri od ameriških predsedniških kandidatov pa je vam najbolj pisan na kožo, priporočam zabaven I Side With kviz in po 60-ih vprašanjih “boste vedeli”, čigavi ste oz. kdo je vaš. 🙂 No, ja, ne vzeti preveč zares, konec koncev sprašujejo za mnenja tudi o politikah, o katerih ne vemo prav veliko, da bi lahko imeli mnenje oz. bolje sodili, kaj je dobro ali slabo.
Avtorica: Nataša Briški, novinarka, so-ustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista, kjer pišejo tisti, ki imajo kaj povedati. V okviru projekta Meta Dekleta se ukvarja z zagovorništvom žensk in pomaga spodbujati aktivno državljanstvo, na spletni strani Meta Znanost pa si z ekipo prizadeva za popularizacijo znanosti. V prejšnjem življenju voditeljica Športne scene, dopisnica 24ur iz Washingtona in poročevalka za slovensko edicijo BBC World Report. Na Twitterju jo najdete pod @DC43. Ne mara (g)rozin.
AMERIŠKE VOLITVE 2016 NA METINI LISTI:
– Ali lahko Sanders še …? Ne, razen, če … (možnosti Sandersa za nominacijo, bruh ankete in elektorski kolegij)
– Podkasti, ki ponujajo dober vpogled v ameriške predsedniške volitve (prečiščen seznam podkastov, ki razlagajo ameriške volitve)
– Indiana Trump (predvolitve v Indiani, Trump najverjetnejši nominiranec republikancev, pri demokratih Sanders vztraja)
– HRC: “Želimo si Ameriko v poslu prihodnosti.” Trump: “Če bi bila HRC moški, bi dobila kvečjemu kakšnih 5 % glasov.” (komentar predvolitev in možnost odprte konvencije)
– Predvolitve v New Yorku – če ti uspe tu, lahko uspeš kjerkoli (komentar po predvolitvah v NY, Sandersov momentum in Trumpovo izgubljanje delegatov)
– Ko postanem predsednik oz. predsednica, bom … (komentar po demokratski debati v Brooklynu)
– Bo Wisconsin Trumpov Stalingrad? (o puščanju Trumpovega balona in odprti kuhni na odprti konvenciji)
– Marčevske ide – kdo so zmagovalci in poraženci boja za Belo hišo (komentar po drugem super torku, spreminjanje pravil in contested konvencija)
– Boj za Belo hišo – bil je torek, super pa kakor za koga (komentar po Super torku in razlaga contested konvencije)
– Populisti ne želijo vladati, oni bi bili radi vladani (komentar republikanskih zborovanj v Nevadi)
– Ušiv lažnivec si, ni čudno, da te nihče ne podpira (po devetem soočenju republikanskih kandidatov)
– Draga Hillary, nisi še v Beli hiši (po februarski demokratski debati v Wisconsinu)
– Volitve v Iowi so za nami, kako resno gre jemati rezultate in kaj sledi (februar 2016)
– Če želite biti na tekočem z ameriško predsedniško kampanjo 2016, to so spletke, ki jim je treba slediti (januar 2016)
– Četrta republikanska predsedniška debata (kratek povzetek)
– Na volitvah zmagujejo najbogatejši (o vlogi denarja na ameriških volitvah)
– Dobrodošli v Ameriki, kmalu tudi pri nas! (o čudakih na volitvah)
– Zakaj Donald Trump ne bo zmagal na ameriških volitvah 2016 (o razlogih, zakaj so Trumpove možnosti za Belo hišo majhne)
– The Daddy of ‘em All (o gneči na republikanski strani in prvih soočenjih)
Opomba 1: Republikanska konvencija bo od 18.-21. julija 2016 v Clevelandu (Ohio), demokratska pa od 25.-28. julija v Philadelphiji (Pennsylvania).
Opomba 2: Ameriške predsedniške volitve bodo v torek, 8. novembra 2016.
Opomba 3: Drugi mandat predsednika Baracka Obame se bo uradno zaključil 20. januarja 2017.
Opomba 4: Pregled televizijskih soočenj, republikanci in demokrati.
Opomba 5: Natančen razpored predvolitev in seznam prijavljenih kandidatov.