Hillary Clinton vs Donald Trump, kdo ima večje možnosti za zmago na novembrskih volitvah

Nagrajena oglaševalna akcija časnika The Economist (via The Poke)

Glede na doslej znane kriterije, po katerih so se presojale možnosti kandidatov in kandidatk za zmago, bi bil odgovor: HILLARY CLINTON. Ampak brez razburjanja, vse natančno razložim, zakaj. Ravno zato, ker je “doslej znane kriterije” Donald Trump postavil na glavo med predvolitvami, je v tem trenutku vse skupaj vseeno tudi pod vprašajem.

Do volitev 8. novembra je še daleč in res veliko faktorjev lahko vpliva na končni izid. Pred osmimi leti je denimo Obami še v začetku septembra, torej vsega dva meseca pred volitvami, slabo kazalo, potem pa je nastopila kriza, investicijska banka Lehman Brothers je 15. septembra 2008 bankrotirala in dobesedno “čez noč” se je situacija zasukala.

Kljub vsemu, če bi bila prisiljena prav danes, ko to pišem, na podlagi znanih kriterijev glasovati za enega od njiju in si pri tem ne bi mogla pomagati z vidovito hobotnico, potem bi rekla, da bo na volitvah zmagala HRC. Daleč od tega sicer, da bi si mislila, da je varna, ali pa, da naj bi z lahkoto zmagala, kar te dni pogosto berem.

Trump je izjemno toksičen kandidat, vodstvo stranke se na domala dnevni ravni distancira od njegovih izjav, ni čudno, da z redkimi izjemami vsi resnejši politiki in političarke bežijo stran od njega ter vnaprej govorijo, kako jih podpredsedniško mesto ne zanima.

To se običajno ne dogaja. Ampak letošnji ciklus res ni običajen, republikanci pa danes žanjejo, kar so začeli saditi v Bushevih letih.

Ilustracija: Clay Bennett via Politico.
Ilustracija: Clay Bennett via Politico.

Odlično analizo je za podkast On the media v začetku junija ponudil bosansko-ameriški avtor Aleksandar Hemon in teh 9 minut res priporočam v poslušanje. Hemon je bil eden tistih, ki se niso podpisali pod majsko pismo več kot 450-ih ameriških intelektualcev in intelektualk, v katerem naštevajo razloge, zakaj so proti Trumpu. Stanje duha v ZDA je zaskrbljujoče, potrebne bodo korenitejše spremembe. “Ne si misliti, da se bodo z morebitnim porazom Trumpa na volitvah stvari uredile. Da bo stanje spet normalno. Opcija normalno ni več na voljo.” 

Ta trenutek še ne vemo, ali je Trump fenomen omejenega roka trajanja ali gre za globji upor elitam.

Da ne bo pomote, problema nimajo zgolj republikanci, problem imajo tudi demokrati, nanj je opozoril Sanders. Če bodo lekcije njegove kampanje ignorirali, jih v prihodnjih letih čaka podobno.

In zdaj k stvari – kdo ima prednost v kateri kategoriji junija, ko to pišem. Naštevam kazalce, ki so običajno dober napovednik tega, kaj se utegne zgoditi: organiziranost kampanje, sposobnost zbiranja sredstev, odnos z mediji, demografska slika in elektorski kolegij. Če ne bo čudežev seveda. Na predvolitvah smo ga že doživeli. 🙂

1. ORGANIZIRANOST KAMPANJE (1 debela pika za Clinton)

Trumpova kampanja je po današnjih standardih takšna, kakršne smo bili vajeni v prejšnjem stoletju. Alfa samec, ki se rad širokousti, bogat gazda, ki šamari vse pod sabo, posli se pa sklepajo v zakajenih sobanah, kjer se par starih prdcev med sabo zmeni, kako in kaj bo.

PR si dela sam, kar mu je, mimogrede, doslej sicer odlično uspevalo, odloča se na podlagi osebnega občutka, kaj se mu zdi, da bi delovalo in kaj ne, (še) nima delujočih struktur po državi, kar načeloma potrebuješ za resno nacionalno kampanjo, za podatkovne analize in temu prilagojene kampanjske taktike pa pravi, da so tako ali tako precenjene. Vsaj do nedavnega je večinoma sodeloval tudi s precej neizkušeno in maloštevilčno ekipo. Napoveduje spremembe, malo pozno sicer, ampak zaenkrat je vse skupaj res bolj švoh.

Pri HRC je ravno obratno, znanstven pristop, top ekipa vodi eno najsodobnejših političnih kampanj, ki bazira na vrhunskih analizah ogromnih količin podatkov, segmentirajo občinstvo, da lahko bolje targetirajo oglase, kupujejo programe, s katerimi bodo dosegli svoje volivce in volivke, temu primerno tudi prilagajajo svoja sporočila. Elektorska analitika namreč cveti, vse boljša orodja so na voljo, vse več podatkov je dostopnih in bolje znajo upravljati z njimi. Takšna je kampanja HRC, ki je na podlagi mnogih poročil tudi odlično organizirana, medtem ko Trump za zdaj bolj kot ne uporablja model stare šole.

Njena ekipa je 10x večja od Trumpove, je pokazala analiza majskega poročila FEC – Trump ima na plačilni listi 69 ljudi, Clinton pa 685. Dvomim sicer, da je volumen odgovor, kako delati kampanje, v tem primeru pa brez dvoma kaže na razliko v resnosti pristopa.

(Vir: Washington Post)
(Vir: Washington Post) 

2. MEDIJI (1 pika za Trumpa)

Medijska izpostavljenost na ameriških volitvah sodi med najpomembnejše kazalce uspešnosti nekega kandidata oz. kandidatke. V tej kampanji je bil svetovni prvak doslej Donald Trump. Že večkrat sem zapisala, da so bili ameriški mediji, hote ali nehote, vrhunski sparing partner njujorškemu milijarderju, ki niti približno ne bi bil, kjer trenutno je, če njegovim neumnostim ne bi namenjali toliko pozornosti in če ne bi o njem pisali tako zelo nekritično.

Harvardski Shorenstein Center on Media, Politics and Public Policy je analiziral medijsko pokrivanje predsedniških kandidatov do začetka predvolitev (op. kasneje bodo na voljo tudi analize za čas predvolitev in splošnih volitev). Rezultati vsebinske analize tisočev prispevkov, objavljenih v osmih medijih, na CBS, Fox, LA Times, NBC, NYT, USA Today, Wall Street Journal in Washington Posta so pokazali, (A) da je bil Trump deležen mnogo večje pozornosti medijev od vseh ostalih kandidatov, (B) da so Sandersovo kampanjo mediji na začetku sicer ignorirali, potem pa od vseh kandidatov o njem poročali najbolj pozitivno, in, nasprotno, (C) da je bila HRC deležna daleč najbolj negativnega poročanja medijev od vseh kandidatov.

Clintonova ekipa se je večkrat pritoževala nad dvojnimi standardi poročanja, ki naj bi bi jih bila deležna, analiza medijske pokritosti njene kampanje to brez dvoma tudi dokazuje. Več lahko berete TU.

Vir: Shorenstein Center.
Vir: Shorenstein Center.

Zadnje leto intenzivno spremljam predvolilno dogajanje in zadnji mesec opažam, da v odnosu mediji vs Trump in obratno prihaja do premikov, kakršnih doslej ni bilo – ne cedita se več samo med in mleko, Trump ni več glavni, resnejših novinarskih prispevkov, ki obdelujejo njegov lik in delo, je vse več, zbadljivk tipa “majhne rokice” ipd. pa tudi. To spada v kategorijo blesarij, ampak v kampanjah blesarije zasedajo visoka mesta.

Če se ga v zadnjem letu ni nič prijelo, trenutno medijsko dogajanje daje slutiti, da razpoloženje v tem pogledu ni več tako zelo pro Trumpovsko.

Ne vem, če se bo to prevedlo v bolj pro Clintonovsko ali kaj bolj mešanega na žaru, ampak glede na zgodovino medijskega poročanja o Hillary Clinton in ponavljajočo zgodovino padanja medijev na vse možne butaste trike v tej kategoriji vseeno dajem prednost Trumpu. Z mediji je bolj spreten in pred kamero deluje tudi bolj avtentično.

Nagrajena oglaševalna akcija časnika The Economist (via The Poke)
Nagrajena oglaševalska akcija časnika The Economist (via The Poke)

3. DENAR (1 debela pika za Clinton)

Denar je ameriških volitev vladar. To sicer ne pomeni, da vedno zmaga kandidat oz. kandidatka, ki ima več denarja, je pa več ali manj temu tako.

Trumpova kampanja je po podatkih Zvezne volilne komisije v primerjavi z mašinerijo Hillary Clinton ta trenutek revna kot cerkvena miš, podatki dodatno postavljajo na laž njegove trditve, kako se denar na njihov račun kar steka in steka. #not

Njujorški milijarder vstopa v splošno volilno kampanjo s finančnim zaostankom, kakršnega za kandidata ene od dveh večjih političnih strank v sodobni zgodovini ne pomnijo.

In zaenkrat nič ne kaže, da bi se kaj spremenilo. Analize majskega poročila so pokazale, da je HRC zbrala 9x več denarja in da ga ima na računu 30x več od tekmeca. Zanimivo je tudi, za kaj je Trump maja potrošil največ sredstev: 350.000 $ za rentanje svojega letala, 493.000 $ za to, da je sam sebi posodil posestvo v Palm Beachu, za majčke, nalepkice in šalčke je šlo 700.000 $, dodatnih 207.000 $ pa za znamenite kapice “Make America Great Again”. Ob naštetem je 48.000 $ riskiral za upravljanje s podatki 🙂 , 115.000 $ pa za spletno oglaševanje. (Poročilo FEC za Trumpa in HRC) 

Ne tako dolgo nazaj se je Trump kitil, kako bo v kampanji zbral milijardo dolarjev, tako kot pred njim že Obama in Romney leta 2012, po precejšnji suši je cilj zdaj že mnogo nižji, govori se o 300 milijonih. Seveda ob tem ne pozabi razložiti, da za zmago milijarde tako ali tako ne bo potreboval. Možno. Na predvolitvah je imel glede denarja kar prav. Tekmece je konkretno porazil, kljub temu, da je imela večina več zbranih sredstev.

Splošne volitve so vseeno malo drugačna zgodba, se lahko zgodi, da $ ne bo eden od odločilnih faktorjev? Možno, a glede na doslej znano, vseeno ne prav zelo verjetno, zato v tej kategoriji pika za HRC. Več denarja kampanji ne škodi, lahko pa, da to niti ne bo tako odločilno.

4. AMERIŠKI ELEKTORAT NI VEČ TAKO ZELO BEL KOT VČASIH (1 pika za Clinton)

Republikanci so dobili manj glasov volivcev in volivk na petih od zadnjih šestih predsedniških volitev. Predtem je bila slika ravno obratna, oni so bili tisti, ki so na volitvah med 1968-1988 dobili t.i. “popular vote”. Kaj se dogaja? Republikanci vedo, da imajo težave z mladimi, manjšinami in ženskami. Zato so izgubili zadnje volitve, ker za te skupine, ki so vse števičnejše in je zato njihov glas na volitvah vse pomembnejši, niso bili več dovolj privlačna izbira.

ZDA poleg tega še nikoli niso bile tako rasno in etnično raznovrstne kot danes. Med pomembnejšimi demografskimi trendi so zanimivi še podatki, da so Azijci in ne Latinoameričani tisti, ki predstavljajo največji vir migrantov v ZDA, da se veča število žensk med delovno silo in da je vse več ljudi, ki se ne identificirajo z nobeno od ver. To v današnji konstelaciji zvezd niso dobri podatki za republikance.

Vir: Pew Research Center
Vir: Pew Research Center
Vir: Pew Research Center.
Vir: Pew Research Center.

5. ELEKTORSKI KOLEGIJ (1 pika za Clinton)

19 zveznih držav je, ki so na zadnjih šestih predsedniških volitvah konstantno glasovale za demokrate. V elektorskih glasovih (več o elektorskem kolegiju sem pisala TU) to pomeni 242 glasov. Pri republikancih je ta številka, torej seštevek elektorskih glasov zveznih držav, ki zadnje čase redno glasujejo zanje, 191.

Za zmago na ameriških predsedniških volitvah je potrebno zbrati 270 elektorskih glasov. To pomeni, da morajo republikanci dobiti precej več t.i. “swing states” kot demokrati in bo torej pritisk nanje hujši. Če uspe HRC obdržati t.i. modri zid, potem zna biti dovolj že, če zmaga na Floridi (29 elektorskih glasov). Zato še ena pika zanjo.

NA IGRIŠČU BOMO DALI VSE OD SEBE

Kljub naštetim kazalcem, ki govorijo HRC v prid (4:1), pa verjetno ne gre pričakovati kakšne visoke zmage ali poraza enega ali drugega. Vsaj, če sodimo po podatkih, ki kažejo, da je ameriški elektorat razdeljen kot že dolgo ne.

TU lahko berete več o razvoju ameriške različice fenomena naši vaši, ki se je grobo razpasel v 21. stoletju. V zadnjih desetih letih še posebej beležijo precejšnjo polarizacijo elektorata, z drugimi besedami, republikanci postajajo še bolj konzervativni, demokrati pa bolj liberalni, medtem ko je tistih na sredini vse manj. TU je na voljo tudi zelo povedna animacija.  

Vir: Pew Research Center.
Vir: Pew Research Center.

Okoli 45 % enih in drugih več ali manj voli po strankarski liniji, tudi, če bi na listku pisalo, da kandidira sendvič s šunko. Če je naš, je naš. Od leta ’88 dalje, z izjemo ’92 in skoraj 20 %, ki jih je takrat dobil Ross Perot, nobena od dveh največjih strank ni dobila manj kot 45 % glasov. Na “sredini” torej ostane nekih 10 %, ki naj bi odločili zmagovalca oz. zmagovalko.

Kot rečeno uvodoma, če bi morala staviti danes, potem bi rekla, da bo glede na doslej znane podatke na volitvah zmagala Hillary Clinton. Ker pa sem dobila eno dozo čudeža med predvolitvami, je edino fer, da dodam, presenečenja so vedno možna.

 

nataša briški
Nataša Briški (foto: Grega Žunič/Viva)

Avtorica: Nataša Briški, novinarka, so-ustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista, kjer pišejo tisti, ki imajo kaj povedati. V okviru projekta Meta Dekleta se ukvarja z zagovorništvom žensk in pomaga spodbujati aktivno državljanstvo, na spletni strani Meta Znanost pa si z ekipo prizadeva za popularizacijo znanosti. V prejšnjem življenju voditeljica Športne scene, dopisnica 24ur iz Washingtona in poročevalka za slovensko edicijo BBC World Report. Na Twitterju jo najdete pod @DC43. Ne mara (g)rozin.

 

AMERIŠKE VOLITVE 2016 NA METINI LISTI:

– Vsega lepega je enkrat konec, tudi ameriških predsedniških predvolitev (predvolitve končane, odprta konvencija pri demokratih, kandidata zelenih in libertarcev)

– Ali lahko Sanders še …? Ne, razen, če … (možnosti Sandersa za nominacijo, bruh ankete in elektorski kolegij)

– Podkasti, ki ponujajo dober vpogled v ameriške predsedniške volitve (prečiščen seznam podkastov, ki razlagajo ameriške volitve)

– Indiana Trump (predvolitve v Indiani, Trump najverjetnejši nominiranec republikancev, pri demokratih Sanders vztraja)

– HRC: “Želimo si Ameriko v poslu prihodnosti.” Trump: “Če bi bila HRC moški, bi dobila kvečjemu kakšnih 5 % glasov.” (komentar predvolitev in možnost odprte konvencije)

– Predvolitve v New Yorku – če ti uspe tu, lahko uspeš kjerkoli (komentar po predvolitvah v NY, Sandersov momentum in Trumpovo izgubljanje delegatov)

– Ko postanem predsednik oz. predsednica, bom … (komentar po demokratski debati v Brooklynu)

– Bo Wisconsin Trumpov Stalingrad? (o puščanju Trumpovega balona in odprti kuhni na odprti konvenciji)

– Marčevske ide – kdo so zmagovalci in poraženci boja za Belo hišo (komentar po drugem super torku, spreminjanje pravil in contested konvencija)

– Boj za Belo hišo – bil je torek, super pa kakor za koga (komentar po Super torku in razlaga contested konvencije)

– Populisti ne želijo vladati, oni bi bili radi vladani (komentar republikanskih zborovanj v Nevadi)

– Ušiv lažnivec si, ni čudno, da te nihče ne podpira (po devetem soočenju republikanskih kandidatov)

– Draga Hillary, nisi še v Beli hiši (po februarski demokratski debati v Wisconsinu)

– Volitve v Iowi so za nami, kako resno gre jemati rezultate in kaj sledi (februar 2016)

– Če želite biti na tekočem z ameriško predsedniško kampanjo 2016, to so spletke, ki jim je treba slediti (januar 2016)

– Zakaj je Trump non-stop v medijih in kaj imajo v mislih republikanci, ko govorijo o “contested convention”

– Četrta republikanska predsedniška debata (kratek povzetek)

– Na volitvah zmagujejo najbogatejši (o vlogi denarja na ameriških volitvah)

– Dobrodošli v Ameriki, kmalu tudi pri nas! (o čudakih na volitvah)

– Zakaj Donald Trump ne bo zmagal na ameriških volitvah 2016  (o razlogih, zakaj so Trumpove možnosti za Belo hišo majhne)

– The Daddy of ‘em All (o gneči na republikanski strani in prvih soočenjih)

 

Opomba 1: Republikanska konvencija bo od 18.-21. julija 2016 v Clevelandu (Ohio), demokratska pa od 25.-28. julija v Philadelphiji (Pennsylvania).

Opomba 2: Ameriške predsedniške volitve bodo v torek, 8. novembra 2016.

Opomba 3: Drugi mandat predsednika Baracka Obame se bo uradno zaključil 20. januarja 2017.

Opomba 4: Pregled televizijskih soočenj, republikanci in demokrati.

Opomba 5: Natančen razpored predvolitev in seznam prijavljenih kandidatov.

Več od Nataša Briški

Podkasti, ki ponujajo dober vpogled v ameriške predsedniške volitve

Brez podkastov si spremljanja ameriške (pred)volilne norije ne predstavljam več. Če te...
Beri dalje