Avtor: Žiga Cerkvenik, stric iz ozadja, v ospredju pa NUKovec, mož, očka in ljubiteljski požiralec vsega, kar mu pride pod roke. Bere, piše, slika, snema, šteje, bobna, zatrjuje, zanikuje, hoče, noče, si tudi predstavlja in čuti. Na Twitterju ga najdete pod @zheega.
Poletje je – vsaj v teoriji – čas časa. Zelo verjetno letošnje leto prav dosti časa za poletje ne bom našel. Pričujoči seznam je zato svojevrstno upanje, da bi vsaj za nekaj hipov poletje našlo mene.
1. Musil – Zgodbe, ki to niso
Musil je velikan. Njegova proza vsebuje vse, kar lahko zahtevamo od dobrega pisatelja: pronicljivost, globino, estetsko dovršenost, dinamiko, kot tudi svojstven komentar družbeno-zgodovinskega trenutka, v katerem biva in ustvarja. Mož brez posebnosti je brez kančka dvoma ena najboljših knjig, kar vam lahko pride pod roke. Zato se težko izognem pričakovanju, da bo izbor njegovih kratkih zgodb v slovenščini eno naboljših literarnih popotovanj v 2013.
2. Alan Moore – From Hell
Niso vsi stripi stripi. Alan Moore je eden tistih avtorjev, ki so sporočilno moč žanra prignali do njenih skrajnosti in strip povzdignili v edinstveno bralno izkušnjo. Po V for Vendetta in genialnih Watchmen je tokrat na vrsti potop v viktorijansko Anglijo in svet Jacka Razparača.
3. Stephen Pinker – Kako deluje um?
Stephena Pinkerja verjetno ni potrebno posebej predstavljati. Njegov poljudni uvod v delovanje uma je napisan v sicer zahtevnem (k čemur svoje prida še ne prav posrečen prevod), a primerov in analogij polnem slogu, ki umu ne nudi kaj dosti počitka, vendar napore več kot odtehta z neizbežnim naborom (samo)spoznanj o tem, kaj spoznavati sploh pomeni. Knjiga je tudi precej obsežna, kar je samo še dodatno pripomoglo k temu, da se bo zopet znašla na seznamu, četudi mi prtljago in vest obtežuje že tretje leto.
4. Scott de Marchi – Computational and Mathematical Modeling in the Social Sciences; David Byrne – Complexity Theory and the Social Sciences
Dve knjigi o tematiki, kateri sicer namenim večino svojega prostega prostega časa. Z razvojem spleta in spletnih omrežij smo v zadnjem desetletju priča postopnemu prehodu dobršnega dela naših družbenih aktivnosti v obliko, ki je v nekem smislu precej bolj objektivna, s tem pa tudi bolj merljiva in dostopna za analizo. Ogromne količine podatkov, ki so nenadoma na voljo, jemljejo družboslovju vsakršen izgovor, da bi še naprej vztrajalo v tradicionalni interpretativni paradigmi. Za korak naprej potrebuje najprej nadgradnjo obstoječih statističnih modelov z razumevanjem nelinearne dinamike kompleksnih sistemov, kot tudi povratek k modelom elementarnih družbenih situacij in konkretnejši formalizaciji dejavnikov, ki bi lahko pojasnili različne izide. Prvi korak sleherne znanosti – in družboslovje mora to šele postati – je vselej korak nazaj.
* Izven kategorije: Dr. Louis Borgenicht, Joe Borgenicht – Dojenček – navodila za uporabo.
Malo za šalo, sicer pa popolnoma zares. Morda kdo meni, da žanri, ki ne dopuščajo prepotrebne interpretativne svobode, pač ne sodijo v počitniško malho; a glede nekaterih stvari je že življenje samo po sebi povsem dovolj enigmatično. S priročniki gre lažje. Vsaj v teoriji.
Poletje 2013, kaj beremo in priporočamo: Manica J. Ambrožič, Lenart J. Kučić, Darja Matjašec, Manca G. Renko, Matevž Luzar, Klara in Klemen (Handmade in Moste), Nina Kožar, Jure Brankovič, Urška Saletinger, Slavko Jerič, Nataša Pirc Musar, Anže Tomić, Denis Oštir, Jana S. Javornik, Rok Tamše, Antiša Korljan, Maja in Nejc Žorga Dulmin, Maja Simoneti, Sašo Braz, Zala Žbogar, Matej Praprotnik, Miško Kranjec, Angela Milharčič Hladnik, Roman Kuhar, Jaka Smerkolj, Nataša Briški.