“Upam, da bo cirkus zapustil mesto, preden kontaminira Belo hišo.”

(foto: LisetteBrodey via Pixabay)

Ameriški igralec Charlie Sheen je avtor naslovnega stavka, ki se mi je zdel imeniten uvod v zapis o tem, kje smo in kam gremo, zdaj ko sta glavna igralca določena. Ko bi le vedela 🙂 . Najnovejša moda, za katero verjamem, da je fino klikabilna, več od tega pa ne, je, da utegne Donald Trump še pred volitvami odstopiti od kampanje. Pri njemu človek res ne ve, vse je možno, ampak … Sam na kaj takšnega ni niti približno namignil, nisem uspela zaslediti ničesar v tej smeri. Kaj pa, če …? No, če, imajo v primeru Trumpovega odstopa zaradi kakršnegakoli razloga republikanci na voljo t.i. Pravilo 9 (op. Filling Vacancies and nominations), ki ureja to vprašanje – ali še enkrat skličejo konvencijo in tam imenujejo zamenjavo ali pa to stori kar stranka sama. Tedni po konvenciji so bili za Trumpa res med slabšimi letos, kar je morda razlog za ta ugibanja.

Še najspretnejši republikanski apologeti, kar jih premorejo ZDA, se ne uspejo sproti tako hitro opravičevati in “saj ni mislil tako”, kot uspe Trumpu sproti svinjati po vsem, kar leze in gre.

Spravil se je na muslimane, invalide, ženske, vojne veterane, družino padlega vojaka in užalil že vse možne manjšine. Ponavljam se, vem, ampak Trump dela vse tisto, kar bi vsakega drugega kandidata ali kandidatko avtomatsko diskvalificiralo že v štartu. Pri njemu je slika zaenkrat še vedno ravno obratna. Njegov kriptonit še iščejo. Če ste posnetek morda zgrešili, avtorji serije Simpsonovi so sproducirali zabaven klip “Ura je tri zjutraj, telefoni zvonijo v Beli hiši, kdo želite, da dvigne slušalko?”.

To, kar dela Trump, je najboljši javnomnenjski preiskus o norosti volivcev in volivk. Premika meje družbeno sprejemljivega v še nižje in nižje spodnje imenovalce, kar je tako zelo zelo narobe. Iz 101 izjave republikanskih senatorjev in kongresnikov, izjem res ni veliko, se da sklepati, da jim je zares precej nerodno zaradi Trumpa. Resnim konzervativcem že ves čas kampanje. Kot partijski vojščaki so se bolj ali manj postavili v vrsto, za večino je vseeno bolje imeti “svojega” človeka v Beli hiši kot pa kogarkoli drugega iz nasprotnega tabora.

DEMOKRATSKA IN REPUBLIKANSKA PARTIJSKA PLATFORMA

Demokrati in republikanci so torej spravili pod streho obe konvenciji, mnogo večji pospešek je po njih dobila Hillary Clinton. V času, ko to pišem, ji kaže precej dobro. Če ste bolj analitično-statistične sorte, potem za spremljanje volitev priporočam dva modela, ki skušata napovedovati, kje sta oba glavna kandidata danes in kaj naj bi se zgodilo na volitvah – enega ureja ekipa New York Timesa, to je “Kdo bo predsednik?”, drugega pa 538 Nate Silver, “2016 Election Forecast”.

Vir: NYT)
Vir: NYT.

Avgust sicer velja, kar se dogajanja v kampanjah tiče, za malo “počasen” mesec, se pa kampanji intenzivno pripravljata na jesenski finiš in predsedniške debate. Vsi so isti, se pogosto sliši. Japajade. Ali pač? 🙂 Če vas zanimata, kaj obljubljajo demokrati oz. republikanci, z drugimi besedami, kaj so zapisali v strankarski platformi, TU lahko prelistate demokrate, po Sandersovi zaslugi je demokratska platforma bolj progresivna, kot bi bila sicer, TU pa več o tem, kaj ponujajo republikanci.

Strankarski platformi sta neobvezujoča dokumenta, zbirki idej in prepričanj, ki jih sicer bere bolj malo volivcev in volivk. Glede vplivnosti platform, pa so mnenja deljena. Veliko je skeptikov, mednje se prištevam tudi sama, po nekaterih delnih raziskavah sodeč pa naj bi stranki vseeno volili v skladu z obljubami več kot 80 % časa.

ČE SM OBLUBU, ŠE NAJSM DAL 🙂

Pri tem, katere politike demokrati oziroma republikanci promovirajo in katere bi ali bodo lahko spravili skozi kongres, je še kar velik razkorak. V kongresu zaenkrat na veliko harajo republikanci, zato je Obama v svojem drugem mandatu uspel spraviti skozi bore malo. V spodnjem domu je trenutno razmerje 247:186 (op. dve mesti sta prazni) v korist republikancev, v senatu pa 54:46, prav tako v korist republikancev. To sta še kar brutalni razliki.

Projekcije kažejo, da naj bi tudi po novembrskih volitvah večino v spodnjem domu obdržali republikanci, medtem ko naj bi demokratom bolje kazalo v senatu.

In od kongresnih volitev je veliko veliko bolj kot od predsedniških pomembno, kakšne politike in ukrepe bo lahko v luči strahovite polarizacije elektorata in izvoljenih predstavnikov spravila skozi katera od strank. Poglejmo nekaj osnovnih scenarijev.

Če republikanci obdržijo večino v obeh domovih, torej ohranijo sedanje stanje, bo HRC v primeru zmage najverjetneje bolj ali manj odšljakala štiri leta “v prazno” ali pa vsaj zelo razočarala progresivce. Če zmaga Trump in republikanci ohranijo večino v obeh domovih, se je verjetno treba pripraviti na konkreten zasuk ZDA v desno, sploh, kar se tiče socialnih vprašanj. In še tretji scenarij, ki se kaže, če zmaga HRC, demokrati prevzamejo senat, republikanci pa obdržijo Predstavniški dom, bi demokrati znali spraviti skozi kaj progresivnejšega s seznama svoje partijske platforme. Da bi demokrati prevzeli oba domova, se glede na analize menda ni za bati. Resnici na ljubo so v zadnjih dveh desetletjih precej zaspali.

Vem, da je te dni priljubljeno govoriti, kaj da naj bi storil en ali drugi, Clinton ali Trump, če prideta v Belo hišo, kdo od njiju je večji hudič in kontinuiteta in blablabla, a je ob tem res treba vedeti, da ne more ameriški predsednik oz. predsednica storiti domala nič, ampak res skoraj nič, če tega prej ne potrdi kongres (več o (ne)moči izvršne veje oblasti lahko berete TU).

Ko je kongres razdeljen ali v rokah druge stranke od tiste, ki je v Beli hiši, kar je primer zdaj, je paraliza precej normalno stanje, karkoli sprejetega pa rezultat hudih hudih kompromisov ene IN druge strani.

In zato je tisto, kar je sprejeto, ponavadi daleč od obljubljanega v partijskih platformah. Volivci in volivke pa upravičeno jezni. Faše jih seveda tisti na vrhu, čeprav ima največkrat precej zvezane roke. Ko smo že pri tem, na enem mestu super vizualizirana Politifactova statistika kandidatov in kandidatk ter analiz resnicoljubnosti njihovih izjav.

Vir: datavizblog.com.
Vir: datavizblog.com.

“NE ZDAJ, NA TWITTERJU SEM!”

Raziskave o priljubljenosti Trumpa in Clinton kažejo, da ameriški volivci še nikoli niso izbirali med dvema tako nepriljubljenima kandidatoma.  Trenutni podatki glede izvoljivosti niso najboljši za Trumpa, zato je v maniri, v kateri je deloval doslej, povsem razumljivo, da že pripravlja teren za morebiten jesenski poraz. Če mu ne uspe, vnaprej krivi (1) nepoštene medije, (2) pokvarjen političen sistem, zadnja moda pa so tudi (3) datumi predsedniških debat, ki naj bi favorizirali Clinton.

Gremo po vrsti: (1) medijem lahko zaenkrat reče samo NAJLEPŠA HVALA ZA VSO PODPORO. Najmanj eno stvar pa ima Trump zelo zelo prav, ko napada medije. Štrli iz vseh možnih koncev, ves dan, od vsepovsod. Ratingi. Edini jezik, ki ga tradicionalne TV razumejo. Če Trump ne bi prinašal takšnih ratingov, ga ne bi bilo nikjer. (2) Kritike na račun sistema – sistem, v katerem igra, je obupen, ampak za vse enak. In par mesecev pred volitvami ga ne bodo spreminjali. Je pa priročen izgovor. (3) Kritika na predsedniške debate pa zahteva kakšen stavek več. Datumi debat so bili določeni pred slabim letom dni, natančneje septembra 2015, mnogo preden sta bila Trump in Clinton sploh nominirana in olala mesecev, preden je NHL aprila 2016 sploh objavil svoj urnik tekem. Ker datumi dveh debat sovpadajo z jesenskimi tekmami NFL, za to njegova kampanja, kakopak, krivi Clinton.

(foto: LisetteBrodey via Pixabay)
(foto: LisetteBrodey via Pixabay)

PRAVILA ZA PREDSEDNIŠKE DEBATE

“The debates begin at 9PM Eastern Daylight time, last 90 minutes, and are open to candidates who (1) are constitutionally eligible to hold the office of President, (2) have achieved ballot access in a sufficient number of states to win 270 electoral votes, and (3) are polling at 15% in select national polls.”

Kdaj in kje bodo debate, kakšen bo format (več o tem lahko berete TU, kdo jih bo vodil, kako dolge bodo, kakšna bo temperatura v dvorani 🙂 in ostalo je v domeni neodvisne Komisije za predsedniške debate. Ustanovljena je bila 1987 z namenom, da “razgali” vodilne predsedniške kandidate in kandidatke, volivcem in volivkam pa pomaga pri odločanju o tem, za koga bodo volili.

Pravila za ciklus 2016: (1) debate, ki jih bo vodil en voditelj oz. voditeljica, se začnejo ob 21h ET (za nas to pomeni, da se začnejo ob tretji uri zjutraj), (2) trajajo 90 minut brez prekinitev zaradi oglasov, (3) na njih lahko sodelujejo kandidati in kandidatke, ki so se uspeli kvalificirati na volilne lističe v zadostnem številu zveznih držav, da lahko osvojijo vsaj 270 elektorskih glasov, kolikor jih je potrebnih za zmago na volitvah, IN (4) na izbranih nacionalnih anketah dosegajo vsaj 15 % podpore. Katere ankete pri tem upoštevajo, je odvisno od kakovosti njihovih metodologij, ugleda organizacij, ki delajo te ankete, in pogostosti anketiranja.

Prva debata bo 26. septembra v Hempsteadu, New York, na Hofstra University, druga debata bo edina podpredsedniška, ta bo 4. oktobra v Farmvillu, Virginija, na Longwood University, tretja, ki bo zares druga predsedniška debata, bo 9. oktobra v St. Loisu, Missouri na Washington University in zadnja debata bo 19. oktobra v Las Vegasu, Nevada, na University of Nevada. V povprečju si ameriške predsedniške debate ogleda med 30-70 milijonov gledalcev in gledalk.

Do prve predsedniške debate v ponedeljek, 26. septembra, bodo vse, kar bomo lahko videli in slišali, besedičenja levo, desno in vmesno, nove in nove “informacije”, škandali in afere bodo kapljale ves čas, mediji bodo še naprej onanirali na vsak milimeter najbolj možnih brezveznih informacij … Ankete pa naj bi, glede na doslej znano, začele resneje kazati dejansko stanje tam nekje od septembra dalje.

P.S. Jill Stein in Gary Johnson? Od leta 1856, ko sta se konsolidirali obe največji stranki, republikanci in demokrati, na ameriških predsedniških volitvah zmagujejo IZKLJUČNO kandidati teh dveh strank. Noben kandidat ali kandidatka katere od tretjih strank ali pa neodvisni kandidati niso prišli niti približno blizu. Nikoli. Če sodim na podlagi javnomnenjskih raziskav letošnji ciklus ne bo nič drugačen. 

 

nataša briški
Nataša Briški (foto: Grega Žunič/Viva)

Avtorica: Nataša Briški, novinarka, so-ustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista, kjer pišejo tisti, ki imajo kaj povedati. V okviru projekta Meta Dekleta se ukvarja z zagovorništvom žensk in pomaga spodbujati aktivno državljanstvo, na spletni strani Meta Znanost pa si z ekipo prizadeva za popularizacijo znanosti. V prejšnjem življenju voditeljica Športne scene, dopisnica 24ur iz Washingtona in poročevalka za slovensko edicijo BBC World Report. Na Twitterju jo najdete pod @DC43. Ne mara (g)rozin.

 

AMERIŠKE VOLITVE 2016 NA METINI LISTI:

– Hillary Clinton vs Donald Trump, kdo ima večje možnosti za zmago na novembrskih volitvah

– Vsega lepega je enkrat konec, tudi ameriških predsedniških predvolitev (predvolitve končane, odprta konvencija pri demokratih, kandidata zelenih in libertarcev)

– Ali lahko Sanders še …? Ne, razen, če … (možnosti Sandersa za nominacijo, bruh ankete in elektorski kolegij)

– Podkasti, ki ponujajo dober vpogled v ameriške predsedniške volitve (prečiščen seznam podkastov, ki razlagajo ameriške volitve)

– Indiana Trump (predvolitve v Indiani, Trump najverjetnejši nominiranec republikancev, pri demokratih Sanders vztraja)

– HRC: “Želimo si Ameriko v poslu prihodnosti.” Trump: “Če bi bila HRC moški, bi dobila kvečjemu kakšnih 5 % glasov.” (komentar predvolitev in možnost odprte konvencije)

– Predvolitve v New Yorku – če ti uspe tu, lahko uspeš kjerkoli (komentar po predvolitvah v NY, Sandersov momentum in Trumpovo izgubljanje delegatov)

– Ko postanem predsednik oz. predsednica, bom … (komentar po demokratski debati v Brooklynu)

– Bo Wisconsin Trumpov Stalingrad? (o puščanju Trumpovega balona in odprti kuhni na odprti konvenciji)

– Marčevske ide – kdo so zmagovalci in poraženci boja za Belo hišo (komentar po drugem super torku, spreminjanje pravil in contested konvencija)

– Boj za Belo hišo – bil je torek, super pa kakor za koga (komentar po Super torku in razlaga contested konvencije)

– Populisti ne želijo vladati, oni bi bili radi vladani (komentar republikanskih zborovanj v Nevadi)

– Ušiv lažnivec si, ni čudno, da te nihče ne podpira (po devetem soočenju republikanskih kandidatov)

– Draga Hillary, nisi še v Beli hiši (po februarski demokratski debati v Wisconsinu)

– Volitve v Iowi so za nami, kako resno gre jemati rezultate in kaj sledi (februar 2016)

– Če želite biti na tekočem z ameriško predsedniško kampanjo 2016, to so spletke, ki jim je treba slediti (januar 2016)

– Zakaj je Trump non-stop v medijih in kaj imajo v mislih republikanci, ko govorijo o “contested convention”

– Četrta republikanska predsedniška debata (kratek povzetek)

– Na volitvah zmagujejo najbogatejši (o vlogi denarja na ameriških volitvah)

– Dobrodošli v Ameriki, kmalu tudi pri nas! (o čudakih na volitvah)

– Zakaj Donald Trump ne bo zmagal na ameriških volitvah 2016  (o razlogih, zakaj so Trumpove možnosti za Belo hišo majhne)

– The Daddy of ‘em All (o gneči na republikanski strani in prvih soočenjih)

 

Opomba 1: Datumi predsedniških debat.

Opomba 2: Ameriške predsedniške volitve bodo v torek, 8. novembra 2016.

Opomba : Drugi mandat predsednika Baracka Obame se bo uradno zaključil 20. januarja 2017.

Več od Nataša Briški

Na Islandijo z medenjaki in panji, v kovčku pa vse za izredne razmere

– s Felicity Aston sva začeli ustvarjati podkast z informacijami o ekspediciji...
Beri dalje